• 4 min. branja

Pisalo se je leto 2009, ko sta Andrej in Niko v Trbovljah organizirala festival Šklabfest. Glasbeniki, ki so prišli skoraj na “moje dvorišče” so bili Millencolin, The Exploited, The Toy Dolls, The Skatalites, Stroj Machine, Kud Idijoti, , Overflow. Bilo je noro. In niti predstavljal si nisem, da bo Šklabfest naslednje leto pripeljal še več in še bolj znana imena punka v Zasavje: Raised Fist, The Mahones, Misconduct, Jello Biafra, Down By Law, Skaos..

Če smo obiskovalci uživali v glasbi in dogajanju, pa sta organizatorja vsako leto zaključila festival z velikim manjkom. Slovenci pač nismo navajeni, da bi plačevali karte, predvsem pa ne trošimo toliko denarja za pijačo in hrano, kot ga tujci.

Leta 2011 se je spremenila lokacija festivala in se je vse skupaj prestavilo v Tolmin, kljub temu, da so bili prvotni načrti malce drugačni. Punk Rock Holiday je bil uraden naziv festivala na katerem so nastopila imena kot so: NOFX, Bad Religion, Bouncing Souls, Hot Water Music, Strung Out, Street Dogs, The Real McKenzies, Jingo De Lunch, The Toasters. Bilo je čudovito, zame kot obiskovalca, vendar s strani organizatorja zopet premalo ljudi in preveliki stroški. Povsem razumljivo, ko vzamem v kontekst koliko dela je bilo s pripravo prizorišča in organizacijo vse logistike. Na srečo na isti lokaciji poteka tudi festival Metal Days in njihovi organizatorji so jima ponudili pomoč, ko sta že hotela vreči puško v koruzo. Namreč festivali postanejo rentabilni šele po petih, ali celo več letih. Do takrat pa je treba preživeti.

In tako se je nadaljevalo. Vsako leto se je Tolmin za par dni spremenil v raj za vse ljubitelje punka. Vsako leto več bandov, če obiskovalcev iz tujine, predvsem pa vsako leto boljša organizacija in manj napak pri vsem skupaj. Zasedbe, ki so se zvrstile v Tolminu so presegale mojo domišljijo in vsako leto sem Andreju zastavil podobno vprašanje – kaj hudiča boš pripeljal naslednje leto v Tolmin, da bodo prišli ljudje? Odgovor je bil preprost – še večja in boljša imena.

Skupine, ki so prišle v Tolmin so se strinjale v enem – prišli so v raj in tudi publika je uživala v naravi, predvsem pa v vsem dogajanju. Če je bilo obstranskega dogajanja precej malo prva leta, pa se je to spreminjalo skozi leta. Vsako leto veliko več možnosti za prehranjevanje, za preživljanje prostega časa, prevdsem pa je festival ostal tak, kot je bil na začetku – ponuditi punk počitnice za vse tiste, ki si tega želijo.

Bil je dež, bilo je sonce, vremena se ne da kontrolirati, vendar nikogar v Tolminu to ne moti. Vsako leto je bilo več ljudi na festivali in vsako leto je bilo več tujcev. Če sem prva leta poznal precej ljudi, ki so prišli na festival, pa je zadnje dve leti vse skupaj drugače. Večina je tujcev, ki pridejo v Slovenijo na počitnice. Ki ne pridejo zgolj na koncerte. Festival je postal velik in prepoznaven. Letošnje leto je bilo preko 5000 kart zelo hitro razprodanih in kljub temu, da bi lahko povečali prizorišče, le tega niso storili. Po ocenah naj bi bilo letos na festivalu preko 80% tujcev iz celega sveta. In zanimivo je poslušati različne jezike, ko se sprehajaš med šotori in med ljudmi, ki uživajo na obrežju Soče.

Punk Rock Holiday je postal vsakoletni dogodek in letošnje leto naj bi bilo tisto leto, ko bosta tako Andrej in Niko prvič bolj mirno zadihala po koncu festivala. Tudi pogovor z njim v času festivala je bil manj napet, kot je bil prejšnja leta, ko je bilo potrebno v zadnjih trenutkih še spreminjati stvari in skrbeti za organizacijo. Sedaj imata stvari tako dobro pod kontrolo, da vse poteka tako, kot mora.

Organizirano je čisto vse in pomislili so na vse stvari. Na edino stvar, na katero ne morejo vplivati v Tolminu je vreme, ki pa je lahko zelo nepredvidljivo. Tako je bilo tudi v torek, ko sem se odpravil v Tolmin na meni ljub band Descendents. Kljub temu, da se je popoldne precej oblačilo, sem upal, da bo vse skupaj zdržalo. Namreč Descendents so band moje mladosti in glede na to, da jih še nisem videl v živo, je bila to moja dolgoletna želja.

Pred njimi so igrali Bouncing Souls, ki so dodobra razigrali publiko in kljub dežju, ki je počasi začelo padati to ni pregnalo ljudi izpred odra – ki bi bil lahko še večji in večji. Ko so na oder prišli Milo in ostali, ki so pred kratkim po 12 letih izdali novo ploščo, se je začela uživancija name.

Ko slišiš komad v živo, ki si ga preposlušal že n-krat in prvič pred 25 leti, je to trenutek, ko se ti naježi koža. Prve pol ure je vreme zdržalo, potem pa je začelo padati kot iz škafa. Vendar nikogar to ni motilo. Komadi, ki so jih nizali so bili energijsko polni in kljub temu, da so člani Descendents že malce v letih, jih ni motilo, ko so “punksi” skakali po odru in “hajfajvali” z Milom. V nekem trenutku, ampak res samo za trenutek, sem celo pomislil, da bi tudi sam šel do odra – ampak sem vseeno malce prestar za to.

Ne vem koliko časa so igrali. Ni bilo pomembno. Vsak komad je bil nova doza adrenalina in kljub temu, da sem bil moker do kože – kar sicer neskončno sovražim, sem stal tam in užival. Neskončno užival. Želel sem si, da bi se njihov koncert sploh ne končal, saj sem v tem času podoživljal dogodke iz svojega odraščanja, ki ga je zaznamovala glasba in ljudje.

Še ena izmed mojih želja iz “preteklosti” se mi je tako uresničila. In verjetno nisem bil edini na prizorišču, ki je, ko so po “bisu” odigrali še par komadov, kar stal tam in upal, da pridejo še nazaj. Ja, ponavadi nisem tako “mehak”, ampak tole je bilo zame po dolgem času čudovito glasbeno popotovanje po sebi. Descendents so, kljub letom, imeli energijo, predvsem pa prezenco, ki jo sicer pogrešam.

Andrej in Niko! Hvala! Hvala, ker se po vseh teh letih še vedno trudita, predvsem pa, ker omogočata, da se Slovenija pojavi na zemljevidu najboljših festivalov te zvrsti. Predvsem pa, ker verjameta v svoje sanje in posledično jih uresničita še vsem nam, ki smo prav tako odraščali s podobno glasbo in podobnimi nazori.

Naj živi Punk Rock Holiday 1.7 – me prav zanima kateri bandi bodo drugo leto v Tolminu! Glede na prejšnja leta, bom zopet pozitivno presenečen!

prh2016