Leta. Ne, niso samo leta kriva, da pozabljam imena. Nisem edini, saj se verjetno vsi srečujemo z istim problemom, ko se nam nekdo predstavi in ker je to v večji družbi, se že čez par minut več ne spomnimo njegovega / njenega imena. Jaz si zapomnim detajle – kakšne čevlje je imela ženska, kako je dišala, ali pa kaj je imela oblečeno. Ime pa pozabim in včasih se ga sploh ne morem spomniti.
- Osmeši se enkrat na dan / Make a fool of yourself once a day
- Prijatelji za enkratno uporabo / single serving friends
- Življenje je življenje
Ampak to je še ok. Verjetno je bil vsak od nas že v situaciji, ko ste bili nekje in je nekdo pristopil k vam in začel pogovor. Veste, da človeka poznate, da ste že komunicirali in da ni bilo potrebnega uradnega predstavljanja (kjer bi itak takoj spet pozabili ime) in se pogovarjate z njim. Ampak ne spomnite si njegovega imena. Ves čas pogovora razmišljate o tem, kako je človeku ime, pa vendar ni pravega “triggerja”, ki bi vam pomagal pri tem.
Potem se zgodi moment, ki ga vsi poznamo. Nekdo pristopi in vi imate nalogo, da predstavite ljudi. Ti šment, kako naj kogarkoli predstavim, če se ne spomnim imena. Najboljša rešitev je, da se narediš “francoza” in poskušaš rešiti situacijo tako, da začneš s praznimi besedami o tem, kdo je kdo. Seveda ne omeniš imena, ker se ga ne spomniš. In upaš.. Da se bosta osebi sami med seboj predstavili, ti sam pa vlečeš na ušesa imena, da se jih boš končno lahko zapomnil.
Se motim? Se vam to še ni zgodilo? Če je odgovor da, potem “kapo dol”. Tudi jaz bi rad imel takšen spomin, da bi znal povezati imena z obrazi. Jaz imam zgolj dober spomin za obraze. Imena se izgubijo nekje tam daleč.
Tako da, če se bom kdaj pogovarjal s teboj, pa se ne bom spomnil imena – nič slabega ni bilo mišljeno, zgolj spomin skozi leta izgublja svojo moč in določene stvari dobijo prednost pred drugimi. Imena so nekje v ozadju in niso pomembna. Pomembna je vsebina. No, s tem se malce tolažim, ker pozabljam imena!
Komentiraj