Odložiti slušalko, prevrteti kaseto, oglasna deska / star sem

Se sprašujete, kaj imajo skupnega besede iz naslova? Vse je odvisno od tega, kateri generaciji pripadate. Če ste mlajša generacija, potem ste o tem verjetno slišali po pripovedovanju starejših. Če ste “starejša” generacija, ste pa verjetno živeli v času, ko so te stvari imele svoj pomen in so se besedne zveze tudi rodile.

• Under Construction – nostalgija
• Interneti, kot so nekoč bili
• Oglasi, kot so nekoč bili / Frutek, Čunga Lunga, Viki krema, Radenska, Cedevita, Zastava 101
• Nismo imeli Nutelle, vendar smo živeli polno življenje – vsi!

Kaj pomeni odložiti slušalko?

Verjetno marsikdo v sedanjosti odreagira precej začudeno, ko mu rečeš, da naj odloži slušalko. Pa vendar je stvar preprosta. Nekoč so obstajali telefoni, ki so imeli slušalke. Ki so bili med seboj povezani z žicami in s številčnicami, ki si jih moral vrteti. Takrat ni bilo telefonskih odzivnikov, ki so bili hit kasneje, ko so prišli mobilni telefoni in ti “žičnati” telefoni so bili čudoviti, ko si klical simpatijo in se je na drugi strani oglasil njen oče.

Na srečo se takrat ni prikazovala telefonska številka (na srečo takrat tehnika še ni omogočala tega) in tako si lahko mirne duše odložil telefonsko slušalko in zanikal, da si bil ti tisti, ki je klical. Jeap, v tistih časih niso obstajali mobilni telefoni in klical si lahko samo iz domačega telefona, ali pa telefonske govorilnice – ja, tiste škatle in “boxi”, ki so še vedno kje v kakšnih mestih so javne govorilnice, ki smo jih včasih uporabljali za klicanje.

Še huje je bilo, če si živel v hiši, ki je imela dvojčka in si bil pubertetnik. Namreč, dvojček je pomenilo, da sta bili dve hiši na “ni žici” in če je nekdo govoril po telefonu, potem drug ni mogel, ker je imel zasedeno linijo – kar je pomenilo, da je po parih urah pogovora po telefonu prišel sosed, pozvonil in vprašal, če je slučajno kaj narobe s telefonsko linijo.

Kaseta in prevrteti kaseto?

Za kasete so verjetno slišale tudi mlajše generacije, saj so bile del našega odraščanja in del kulture v kateri smo živeli. Kaseto si vstavil v kasetnik (naprava s podobnimi funkcionalnostmi kot jih ima iPod :))) in potem prevrtel do tistega komada, ki si ga želel poslušati. Ne, nisi pritisnil gumba in se je ustavila kaseta pri določenem komadu, ampak je bilo treba ročno preverjati, če je že nov komad.

Kasneje so prišli VHS videorekordeji s katerimi se je dalo snemati filme in gledati videokasete iz videotek. Aha. Fizično si moral iti v izposojevalnico, kjer so imeli videokasete (seveda piratsko skopirane z barvno kopiranim papirjem – ne barvno, ampak zeleno, ali oranžen papir in temu se je reklo barvni papir). V bistvu je bil to nekakšen Netflix za prejšnje tisočletje.

Prav tako se je doma snemalo glasbo iz radijskih oddaj. Sedel si ves večer pred kasetarjem in imel pritisnjen record in pause gumbek. Ko se je začel komad, si poskusil čim prej izklopiti pause in upal, da radijski voditelj ne bo vmes kaj govoril. Tako si nadaljeval, da si do konca posnel kaseto (60 minut glasb), ki si jo kasneje lahko uporabil tudi v “walkmanu”.

Da ne omenjam Radia Študent, ki je preko radijskega programa vrtel igrice – v eter so spustili “zvok”, ki si ga posnel na kaseto, vstavil v kasetnik, ki je bil povezan z računalnikom (predhodnik disket, predhodnik CDjev, predhodnik DVD-jev, predhodnik trdega diska, predhodnik Clouda) in naložil na računalnik igrico in jo lahko igral. V bistvu je bil to nekakšen sedanji torrent site.

Oglasna deska

Ta je lahka. Oglasne deske še vedno obstajajo v kakšnih nakupovalnih centrih, pa tudi, predvidevam, v šolah. To so bile dejansko “deske”, kamor so ljudje z risalnimi žebljički (zakaj se temu reče tako, če se ni nikoli dalo risati z njimi?) pritrdili svoje oglase na papirju. No, v šolah so se oglasne deske uporabljale še za vse druge stvari in so le predhodnice raznih “pinterestov”, ki so nam v sedanjosti povsem domači. S to razliko, da si takrat moral sam kaj ustvariti, da si oddal na oglasno desko, sedaj pa klikneš na nekaj in “pinnaš”.

Lahko bi napisal, da je oglasna deska predhodnica današnje Bolhe in da deluje na precej podobnem principu. Ali pa Ebaya. Zgoraj omenjenega Pinteresta.

Če vse skupaj postavim na isti imenovalec, pridem do dokaj preproste ugotovitve. Da večina sodobnih “iznajdb” izvira iz naše preteklosti. Da so dobile samo druge “komunikacijske kanale”, predvsem pa, da smo vse to v drugačnih pojavnih oblikah že uporabljali na takšen ali drugačen način. Da včasih ni potrebno izumljati tople vode, ker je že bila izumljena, samo potrebno je najti pravilen način uporabe v času in prostoru v katerem živimo.

V naslednjem nostalgičnem zapisu se mogoče dotaknem ročnega odpiranja stekel na avtomobilih, uporabo hulahopk v Zastavi 750, ali pa se razpišem o iskanju pornografije na internetu in shranjevanju xxx fotografij na diskete. Ja, nekoč smo živeli, sedaj samo še opazujemo življenje, ki drvi mimo nas.