Mini. Avto, ki sem ga imel, ko sem bil star 20 let. Takrat je bil avto povsem nekaj drugega, kot so ti sodobni Miniji. Ko sem pred tednom dni dobil vabilo na testiranje štirih modelov Mini z najmočnejšimi motorji – znamke John Cooper Works (JCW): Mini, Mini Countryman, Mini Clubman in Mini Cabro, sem bil vesel kot otrok.
- BMW i in iPerformance Electric Now Tour 2017 / BMW i8, BMW i3
- Mini Cooper Paceman S – fotografije
- Mini Cooper S – Roadster – fotografije
- MINI Cooper S MINI Nite Edition – mat črne barve – fotografije
- Mini Morris Coupe Cabriolet / fotografije
Zbor ob 7:30 pred Mini prodajnim salonom v BTCju. Zajtrk in kjer smo dobili vsak svojega Minija – tokrat ne JCW izvedbe, ampak S izvedbe. Sam sem se odločil za Countrymana SD. Zanimalo me je, kako se vozi dizelski Mini, kajti do sedaj še nisem imel te možnosti, vedno sem namreč vozil bencinska vozila Mini in ni jih bilo malo.
Vožnja v koloni Minijev je bila zanimiva, saj smo se držali omejitev in vozili po predpisih. Da. Kljub številni konjenici pod “haubo” se da povsem normalno voziti po cesti. Po prihodu na dirkališče v Cerkljah, pa se je zgodba deloma spremenila.
Razdelili smo se v dve skupini in prva je šla na dirkališče, druga pa na panoramsko vožnjo. Vozila, ki smo jih imeli na izbiro, so imela 231 konjev in okoli 300 Nm navora. Končna hitrost – okoli 240 km/h..
- MINI John Cooper Works 3 vrat
- MINI John Cooper Works Cabrio
- MINI John Cooper Works Clubman
- MINI John Cooper Works Countryman
Countryman, ki sem ga izbral, me je presenetil. Kljub temu, da izgleda precej velik je vožnja z njim preprosta – višina lege vozila me je na začetku malce prestrašila, vendar sem kaj kmalu ugotovil, da se s tem vozilo vozi kot po tirnicah. In da kljub napakam med vožnjo, ta avto to ne kaznuje “z odletom s cestišča”, ampak se da vsako napako povsem preprosto rešiti. Voznik mora zgolj zaupati sam vase.
Na prvi menjavi sem si priboril vožnjo Mini Cabria. Eh ja. Uživancija. Ampak vseeno smo vozili v strnjeni koloni in več ali manj po predpisih. Kar je mogoče celo boljše, kot pa, če bi dobil takšen avto za vikend in prinesel nazaj zgolj ključe.
Ampak najboljši del nas je šele čakal. Vožnja po dirkališču. Sicer je bila malce korigirana – malce bolj zaprta, sicer bi bilo verjetno precej izletov s ceste, pa vendar sta bila prva dva kroga za spoznavanje z vozilom in naslednji trije krogi, ki so bili namenjeni dirkanju povsem dovolj, da sem začutil kaj ponujajo Miniji JCW. Najprej sem vozil 3 vratnega in gnanega na prednji pogon – zabavno in predvem precej divje. Ko pa sem vozil Clubmana, s pogonom na vsa štiri kolesa, pa sem moral prilagoditi vožnjo temu dejstvu.
Vsa vozila smo pustili cela, kar je bila super novica. So pa imela vozila precej manj gum, kot ko smo jih dobili v roke.
Kakšen je občutek, ko voziš Minija JCW izvedbe?
Fenomenalen občutek, vendar se sam zavedam, da če bi imel takšno vozilo, bi si dal duška tudi na cesti. Ker pospeši do 100km/h v času 6 sekund, predvsem pa, ker je njegova končna hitrost okoli 240km/h. Posledično mi je veliko bolj všeč, da takšno vozilo vozim v kontroliranih pogojih, predvsem pa sem vesel, ko vrnem ključ vozila in cel avto!
Sicer pa JCWju ponujajo točno tisto, kar si želim od avta. Odlične vozne lastnosti, majhnost vozila, predvsem pa atraktivnost – pokanje ob spuščanju pedala za plin je vedno bilo in vedno bo zanimivo. In ja, mogoče nekoč.. Se kaj takšnega najde v moji garaži – za nedeljske “gušt” vožnje.
