Naslov ni moj. Uporabnica @tasosedova ga je zapisala na tviterju in dejansko opiše to, kar poskušam dopovedati ljudem že vrsto let. Vsako leto namreč objavim podoben zapis, ko poskušam opomniti ljudi, da so mrtvi mrtvi in da živi potrebujejo pomoč. Število svečk vam ne bo kupilo odpustka, ker celo življenje niste imeli stika s pokojnimi.
- Na koncu vedno pride smrt
- 1. november – dan spomina na mrtve – recesija? še vedno je povprečno po 8 svečk na grobu
- Dolgost življenja našega je kratka
Niti vse rože in največja ikebana ne bo prikazala drugačnega stanja groba, kot je celo leto, ko se ne spomnite nanj. Pelcmontli so na srečo že “passe” in vsako leto je vreme toplejše, tako da ni več možnosti za to, da bi se ženske kazale v njih na pokopališču čez par dni!
Žalostno je to, da se bo naenkrat na grobu nabralo preko 40 sveč, medtem ko je grob pred tem celo leto sameval. Smešno je, da ljudje uredijo grobove samo takrat, ko pride velika masa ljudi na pokopališče in hočejo, da imajo bolj urejeno zadnje počivališče, kakor sosedje.
Zanimivo je, da ljudje prižigajo po par sveč naenkrat, kot da bi se hoteli odkupiti za ta čas, ko si ga niso vzeli, da bi prišli na pokopališče. Roke si manejo cvetličarji in trgovci s svečami, ker služijo na človeškem pohlepu, ko je treba pokazati, da smo ravno “mi” imeli najbolj radi pokojnike!
Cene sveč niso zanemarljive in če vzamem v obzir, da so narejene iz plastike in da najdražje zdržijo 5-7 dni, potem se vprašam, kam gre vsa ta količina plastike, ki ostane na grobovih. Pri nekaterih ostane gor celo leto, dokler se zgodba iz uvoda ne ponovi, ali pa jih veter ne raznese po samem pokopališču.
Govorimo o ekološki osveščenosti, govorimo o podnebnih spremembah, poudarjamo skrb za naravo. Vendar v tako preprostih stvareh, kot je 1. november, se vse to pozabi. Če si nekoga imel rad za časa njegovega življenja, potem tudi ni potrebe po svečah. To, da si ga spoštoval in da si ga cenil, si mu pokazal in je človek to razumel. Lepo je, če se spomniš nanj, ga obiščeš na pokopališču in mu prižgeš svečko. Vendar za to obstaja 365 dni v letu in ni samo 1. november tisti dan, ko se “moraš” teh ljudi spomniti.
Spomin na izgubljene je v srcu, ne v svečah.
— – (@tasosedova) October 28, 2017
Ja. Odlično se poda ta naslov k temu razmišljanju. Pisanju.
Nikoli nisem razumela oktobrske evforije okrog urejanja grobov ter poplave sveč. Nikoli tudi tega nisem podpirala.
Krizanteme, kot cvetlice pa so mi všeč. Ko vzcvetijo, jih imamo v vazi. Doma.
Do pokopališč gojim posebno ljubezen. In spoštovanje. Ki ni vezano na noben datum. Leto ima 365 dni, ja.