Megla v notranjosti in sonce ob morju. Skok v Italijo – v kraj Devino, kjer sem ugotovil, da je zunanjih 12 stopinj povsem dovolj, da lahko skočim v morje, ki ima temperaturo okoli 12 stopinj.

Na srečo ni bilo nikogar, ko sem se na pomolo preoblačil iz “zimskih cunj” v kopalke. Ko sem pogledal v motno vodo, me je precej bolj zmrazilo – rad vidim kam skačem in kakšna je globina vode. Sicer sem se tukaj že kopal pred časom, pa vendar je vseeno takšen skok lahko precej neumna poteza (če bo kdo komentiral slog, potem naj že takoj povem, da imam navado z nogami “zavirati”, ko nisem prepričan točno v kaj skačem).

Skok. In šok sploh ni bil tako velik kot je bil adrenalinski šok, ko se je telo soočilo z nizko temperaturo vode. Letos sem skakal še v precej hladnejše vode in tudi zunanje temperature so bile precej nižje. Torej je bilo tole povsem nekaj normalnega.

Definitivno bom letos še skočil v vodo. Sicer imam v mislih par zanimivih lokacij, ki bodo razveselile verjetno še marsikoga drugega. Ja, definitivno je človeško telo zanimivo in predvsem prilagodljivo.

Aha, nisem zbolel, čeprav bi po naših vzorcih najprej verjetno pomislili ravno na to!