• 3 min. branja

Preden so naši košarkarji odšli na evropsko prvenstvo v Istanbul so bila jasno določena pravila o nagradah. Ta pravila so urejena na nacionalnem nivoju in so vnaprej znana. Ko so osvojili zlato medaljo in se vrnili nazaj, je ministrica Maja Makovec Brenčič obljubila še dodatnih 50.000 evrov za celotno ekipo. Vendar sedaj bi naši košarkarji še več. Kje je problem?

Po pravilih, ki so sprejeta na nacionalni ravni, je nagrada za zlato medaljo na evropskem prvenstvu v košarki 17.080 evrov. To je znesek, ki je določen. Posledično je to podatek, ki je znan vnaprej, saj se ne spreminja. K temu znesku je vlada s posebnim sklepom dodala še 50.000 evrov. Gre za minoren znesek, ampak razumem, da so poskušali s tem pokazati, da cenijo naše košarkarje, ki jim je uspel vrhunski uspeh. To, da so dodali ta znesek je bila njihova dobra volja.

Medklic. Takrat, ko sem slišal o nagradi sem napisal sledeče in očitno sem se tudi motil:
No, naši košarkarji so dokazali, da njim ni samo do denarja, ampak da jim je, da nekaj naredijo za vse nas – ki smo doma pred TV zasloni spremljali njihove igre in trepetali v zadnjih minutah. Zato vsakomur od njih lahko rečem samo – kapo dol! Država pa naj pripravi normalen predlog nagrajevanja v skupinskih športih in naj malce premisli, ko izbira znesek s katerim bodo nagradili reprezentanco!

Človek bi pričakoval, da bo s tem ta saga zaključena, vendar se je pred par dnevi v javnosti pojavilo pismo namenjeno vladi, datirano sicer na datum 11. marca (tri dni kasneje je Miro Cerar odstopil), ki so ga spisali košarkarji:

Vsak član srbske košarkarske reprezentance, ki smo jo premagali v finalu, je od države prejel nagrado v višini 20.000 evrov. Še višje nagrade so dobili Španci, ki so evropsko prvenstvo zaključili na tretjem mestu. Po naših informacijah je vsak član njihove reprezetance prejel po 30.000 evrov. Vsi člani slovenske košarkarske reprezentance, ki smo se septembra v Slovenijo vrnili z zlatimi medaljami okoli vratu, menimo, da si zaslužimo primerljivo nagrado kot naši tekmeci na evropskem prvenstvu, ne pa zgolj 67.000 evrov bruto za celotno ekipo.

Prosim? Post festum nekdo ugotovi, da si nekaj zasluži. Kot da bi hodil cel mesec v službo, prejel plačo za katero sem dogovorjen in potem čez pol leta zahteval, ker sem bil priden, parkratnik taiste plače za nazaj?

Cenim športnike. Cenim njihov trud, vztrajnost. Cenim tudi njihovo požrtvovalnost in to, da so edini, ki uspejo s svojimi uspehi združiti Slovenijo. Ampak v tem primeru mi je njihovo “mnenje, da si zaslužijo primerljivo nagrado” precej napačno. Sploh, ko se o tem začnejo pogovarjati skoraj pol leta kasneje in malce pred volitvami. Kljub temu, da nisem naklonjen tej vladi pa ne morem mimo občutka, da je zadaj kaj drugega – kakšni drugačni interesi posameznikov, ki košarkarje izkoriščajo za svoje rabote.

Poleg tega so se košarkarji pritoževali tudi, da niso dobili nobenega denarja – niti tega obljubljenega. No, problem tokrat ni bil v Vladi RS, ki je ta denar košarkarski zvezi nakazala že 12. oktobra. KZS do včeraj tega denarja še ni nakazala njim.
Mogoče je pri vsem tem potrebno še omeniti, da so zlati košarkarji dobili Bloudkova priznanja za vrhunski športni dosežek, kar pomeni, da bo vsak od njih v času, ko bo izpolnil pogoje za upokojitev dobil vsaj 1500 evrov pokojnine.
Prav z veseljem bi zvedel, kdo je bil pobudnik tega hujskanja in predvsem bi rad izvedel kaj je bil namen tega početja. Vse bolj se mi zdi, da so bili košarkarji zgolj kolateralna škoda in jih je nekdo zgolj izrabil za svoje poslanstvo. Kakršnokoli že …