• 3 min. branja

Punk Rock Holiday, ki letos že osmo leto poteka na lokaciji v Tolminu, je postal že kultni festival, kamor pridejo ljudje iz celega sveta. V bistvu je PRH postal več kot festival. Je druženje, so počitnice, je uživanje v naravi, poleg vsega pa je poskrbljeno še za več kot odlično glasbo.

Za začetek razumevanja festivala je potrebno malce nazaj v zgodovino. Leta 2009 sta Andrej in Niko v Trbovljah organizirala festival Šklabfest. Glasbeniki, ki so prišli v Zasavje so bili Millencolin, The Exploited, The Toy Dolls, The Skatalites, Stroj Machine, Kud Idijoti, , Overflow. Bilo je noro.

Leta 2011 se je spremenila lokacija festivala in se je vse skupaj prestavilo v Tolmin. Punk Rock Holiday je bil uraden naziv festivala na katerem so nastopila imena kot so: NOFX, Bad Religion, Bouncing Souls, Hot Water Music, Strung Out, Street Dogs, The Real McKenzies, Jingo De Lunch, The Toasters.

Bilo je čudovito, zame kot obiskovalca, vendar s strani organizatorja zopet premalo ljudi in preveliki stroški. Namreč festivali postanejo rentabilni šele po petih, ali celo več letih. Do takrat pa je treba preživeti.

Sedaj s preživetjem ni več problemov (upam!!), saj je festival razprodan, še preden so znana imena nastopajočih naslednje leto. In vsako leto pridejo ljudje iz celega sveta v Tolmin na svojo dozo zabave.

Letos sem šel na PRH prvi večer, ker me je zanimalo, kaj se zgodi, ko pridejo na oder imena kot so Dog Eat Dog, Hladno pivo, Happy Ol’ Mcweasel, Elvis Jackson .. Ok. Dog Eat Dog so band, ki smo ga poslušali (en komad) pred 20+ leti. Naslednje tri skupine pa so mi precej bližje – in priznam, zanimalo me je, kako bodo obiskovalci, ki so iz tujine sprejeli njihovo glasbo. Pozitivno presenečen, kajti HP prepeva v hrvaškem jeziku, da so bili navdušeni. Seveda je za skupino precej težko, če nima v prvih vrstah svojih podpornikov, vendar se očitno z dobro glasbo da narediti marsikaj.

Sledili so Happy Ol’ Mcweasel, ki so v svojem slogu naredili “razpaljotko” in povabili občinstvo na oder. In imeli par sto ljudi na odru. Elvis Jackson pa so v svoji maniri in pričakovanjih odpeljali svoj del in s svojim evforičnim obnašanjem poskrbeli za dobro zabavo.

Vendar, kot sem omenil, PRH je več kot glasba. Kljub temu, da na prizorišču ni nikogar, ki ne bi bil potetoviran (včasih so takšni veljali za “čudn”), pa sem v pogovoru v trgovini z varnostnikom dobil zanimivo informacijo, ki je njega presenetila – ti ljudje sploh nič ne kradejo, še napitnine dajejo prodajalkam. V enem dnevu so prodali več sončne kreme, kot so jo prej v pol leta. Da o tem, da se taisti ljudje cel dan sončijo na “račkah, plamencih” in vsej ostali perjadi, niti ne bom izgubljal besed.

Je pa res, da je letos hudičevo vroče – ob 20. uri je bilo 30 stopinj in brez vetra – posledično je teklo od vsakega obiskovalca. Vendar to nikogar ne moti .. Sam sem jutra izkoristil za skok v gore, zvečer pa preživel pred odrom. In komaj čakam, da se v petek na odru pojavijo meni ljubi Bad Religion …