Verjetno nisem edini, ki je opazil vse več lokalov kjer kuhajo z ljubeznijo. Ali pa lokalov, kjer ponujajo hrano za dušo. Ali lokalov, kjer njihovi kuharji kuhajo s srcem. Živimo v času, ko se nas takšni “buzzwordi” dotaknejo in ljudje očitno pomislimo, da bodo takšne jedi oh in sploh.
- Nočem juhice, krompirčka, solatke, kozarčka piva / hočem juho, krompir, solato in kozarec piva
- Mi vsi smo kuhar
- Pogrešam natakarje stare šole / kje najti dober personal za strežbo?
- Piščančja šunka, mesni sir, zelenjavna hrenovka, vegetarijanski čevapčiči …
Da ne bo pomote. Nič nimam proti ljudem, ki verjamejo v to, da če kuhajo z ljubeznijo, da bo hrana bolj okusna in če bodo vnesli vanjo pozitivno energijo, ki bo ljudi nahranila. Všeč mi je, da verjamejo v to. Nekateri verjamejo v to, da je zemlja ravna, drugi verjamejo v “chemtraile”, tretji pač verjamejo, da obstaja bog. Vsak verjame, kar mu paše, kajne?
Sam pač ne verjamem, da me lahko nasiti ljubezen v hrani, pa sem imel velikokrat možnost jesti jedi, ki so bile pripravljene na takšen način. V bistvu sem tudi že parkrat jedel v lokalih, kjer kuhajo z ljubeznijo – pa je bila hrana zanič in v bistvu sem razumel vse skupaj – če pač ne znaš odlično kuhati, potem pač napišeš, da je skuhano z ljubeznijo. In potem je tudi zažgana zelenjava lahko odlična. Za tistega, ki verjame, da je v njej veliko ljubezni in je to tudi pripravljen plačati.
Mogoče se kdo ne bo strinjal z menoj, ampak če bi najboljši “chefi” na svetu kuhali z ljubeznijo, potem bi bila njihova hrana vsakič drugačnega okusa. Saj gre za to, kajne pri kuhanju z ljubeznijo? Da poslušaš svoje srce in da narediš hrano, kot se ti zdi. Je pa to definitivno ena izmed boljši variant, ko narediš jed povsem neprebavljivo – pač je bilo skuhano s srcem in ne po receptu. In večina moških (tisti, ki obvladajo kuhanje) bi se verjetno strinjala s to trditvijo. Samo vsi ne znamo na enak način odreagirati, ko se nam jed pokvari. Jaz bom vedel za drugič in tretjič …
Včasih si preprosto želim, da bi na mizo dobil jed, ki sem jo naročil – brez vseh buzzwordov in podobnega. Zgolj to, kar plačam. In težko je plačati ljubezen, ki jo ne kdo “dal” v hrano. Lahko pa se seveda motim, ker je moje dojemanje preveč “down to earth” in ne štekam kako dobra je šele hrana, ki je narejena z ljubeznijo, če jo seveda začutiš na pravi način.
Ali vi čutite, če je hrana pripravljena z ljubeznijo?
