Zadnje čase je bilo v medijih veliko pisanja o aferi #kebab. Bakterijo salmonelo so namreč odkrili v večjih količinah zamrznjenega govejega in puranjega kebaba, ki je prišel v Slovenijo iz Poljske. Žalostno je, da kljub vsem “standardom” in “protokolom” pride do takšnih primerov – še bolj žalostno pa je, da kljub temu, da imamo v Sloveniji agencijo, ki so ukvarja s tem področjem, da se zgodi, da takšno meso tudi dejansko pride v usta potrošnikov.
- Trappica / takeaway Trappa pizza nasproti Semaforja na Rimski cesti 6 v Ljubljani
- Slovenija, dežela pekarn in bureka
- Dve leti veganskega prehranjevanja sta za menoj
Sam sem vesel, da sem se pred skoraj tremi leti odločil in spremenil način prehranjevanja. Da me takšni primeri ne tretirajo, se mi pa vedno znova pojavi vprašanje – koliko “sranja” ljudje pojemo (tudi sam), ko se sploh ne zavedamo kaj jemo? So izdelki na katerih piše “bio”, “organic” in ostalo – res to, kar nam prodajajo?
Nikoli nisem bil ljubitelj kebaba – v bistvu sem ga v življenju jedel parkrat. Pa ne zato, ker bi se bal zastrupitve ali karkoli, predvsem zato, ker se mi meso, ki se cele dneve “žge”, nikoli ni bilo ok. Zavedal sem se opcije, da verjetno celotno “kebab” industrijo oskrbujejo isti dobavitelji, kar pomeni, da ni bistvene razlike med samimi kebabi in če ima nekdo pokvarjeno meso – ga verjetno imajo tudi vsi ostali. Vendar je pri kebabo ena sreča – ravno to, da se meso “žge” dolgo časa in posledično se verjetno uničijo tudi bakterije salmonele.
Ob tem primeru se mi zastavi povsem preprosto vprašanje – ali sploh vemo kaj jemo? Ali kdaj pogledamo deklaracijo na živilih? Ali sploh vemo kaj vse vsebujejo izdelki, ki jih kupujemo in ki jih imamo v zamrzovalnikih? Se res komu sanja kaj pomenijo vse te čudne oznake na izdelkih in ali se sploh zavedamo kaj vse vnašamo dnevno v svoja telesa?
Za začetek je mogoče smiselno preveriti količino sladkorja, ki je v vsaki procesirani hrani. Številke so včasih tako presenetljive, da sam ne morem verjeti – ker prihaja projekt “plaža 2019” je seveda potrebno paziti tudi na to. Glede na to, da je zadnje čase sladkot na precej slabem glasu – je včasih potrebno preveriti količine sladkorja v hrani, ki jo kupimo in shranimo v hladilniku. V sedanjosti, če se želiš zdravo prehranjevati moraš biti pravi nutricionist – včasih so bile te stvari precej bolj preproste, saj ni bilo mogoče vsega kupiti v trgovini. In ljudje so si dejansko pridelovali svojo zelenjavo – in sadje je bilo sezonsko.
Glede na to, da imamo v Sloveniji kup agencij in inšpekcij, bi pričakoval, da se kaj takšnega kot se dogaja sedaj z mesom za kebab, ne more zgoditi. Pa vendar se motim. V Sloveniji se očitno lahko – in inšpekcija dobi podatke šele potem, ko jih na to opozorijo Hrvatje.
