Čudovit dan me je brcnil v rit in pripravil do tega, da sem pripravil kolo za novo sezono. Seveda sem moral preizkusiti, če sem pravilno vse skupaj nastavil, predvsem pa koliko kondicije imajo moje noge – glede na to, da precej hodim zadnje čase, sem bil prepričan, da imam dovolj kondicije. In sem se odpravil – od bajte čez gozd – prvi letošnji downhill z gorskim kolesom.
- Zakaj na Tour de France navijači skačejo pred kolesarje / padec Vincenza Nibalija na Alpe d’Huez
- 37. GTI Treffen / Wörtherseetreffen 2018 / fotografije in video
- Unior DH Cup / Downhill Kranjska gora C2 video
Navzdol je šlo odlično. Čeprav brez čelade in s cestnimi gumami, mi je uspelo priti čez gozd brez problema. Potem pa me je čakal 5 kilometrski vzpon proti Čemšeniku. Kljub temu, da sem slekel majico mi je bilo hudičevo vroče. In kolena so delala – zelo presenečen nad vzdržljivostjo desnega za katerega sem sumil, da bo odpovedal poslušnost. Ko sem prispel do Čemšenika me je čakal še najslajši del – spust navzdol po gozdu.
Jeap. Še en, malce daljši – okoli 5 minut dolg spust po precej razritem terenu – saj trenutno vozijo drevesa iz gozda in posledično je pot povsem uničena. Pa vendar mi je uspelo. Varno sem prišel do bajte, prevozil malce več kot 8 kilometrov in dosegel najvišjo hitrost 49 km/h.
Na Stravi izgleda ta pot takole:
Pa ne brez čelade, noooo. Kaj bomo brez tebe