Letošnje leto zapostavljam kolo. Prav tako tudi gore. Lahko bi iskal izgovore, pa vendar. Danes zjutraj sem se odločil, da to prekinem in se s kolesom odpravil iz Luč do Logarske doline in peš do slapu Rinka – brez skoka v slap!
- Vzpon iz Lepene na Krnska jezera in skok v potok Lepenica
- Vzpon do Kamniške koče na Kamniškem sedlu in skok v Kamniško Bistrico
- Vzpon na Okrešelj (Dom na Okrešlju) in namakanje v slapu Rinka
Pot iz Luč do slapu Rinka je dolga okoli 21 kilometrov. Cesta je do Logarske doline precej položna, zadnje štiri kilometre pa se spremeni in vas čaka malce več “gonjenja v klanec”. Predvsem pa je ta del ceste sedaj precej bolje urejen in tudi bolj varen kot je bil pred leti, ko je bila cesta ozka in na njej veliko prometa.
Vedno, ko pridem v Logarsko dolino podoživljam najboljši oglas, ki je bil narejen v Sloveniji – Slovenija, moja dežela. In tudi tokrat ni šlo brez tega. Ampak čakala me je pot do slapu Rinka. In par kilometrov “gonjenja” v klanec, ko sem bil na trenutke sam nase jezen, ker sem se odločil, da grem do slapu.
Ob cesti polno pločevine, saj se večina obiskovalcev, ki gre na Okrešelj, ali kakšen drug hrib v bližini, pripelje do izhodišča. No, danes vsaj ni bilo ljudi v natikačih, ki bi se lomili po kamenju do slapu Rinka. Je pa definitivno prijala naravna osvežitev, ko sem stal pod Rinko in užival v kapljicah.
Pot nazaj mi je bila bolj pisana na kožo. Do Luč se cesta ves čas spušča, kar je pomenilo, da sem si lahko dal malce duška in presegel hitrost 50 km/h.
Mogoče pa bom letos še kdaj skočil na kolo in se kam odpeljal.
