Pred časom sem opazil, da so novinarji portala Oštro pisali o Mihajli Prenčeviću, enem izmed najpremožnejših poslovnežev na Hrvaškem in o ruski kolonizaciji Malega Lošinja. Zgodba je zanimiva in pričakoval bi, da jo bodo povzeli hrvaški mediji in se razpisali o tem primeru. Pa vendar se to ni zgodilo. Ravno obratno – hrvaški mediji ignorirajo to zgodbo!
- SDS se požvižga na avtorske pravice / Oštro razkriva resnico za fotografijo vojaka, ki se predaja
- #novivzorci / stranka SDS / Vlada priporoča: Ne sprašujte, če je voda v bazenu, skočite
- Je gonzo novinarstvo predhodnica #fakenews / Strah in groza v Las Vegasu
To je en tak lep primer, ki dokaj jasno pokaže kako se “filtrirajo” informacije v medijih. In to verjetno ni značilno samo za Hrvaško, ampak se podobne stvari dogajajo tudi v Sloveniji. Nekateri ljudje so pač med tistimi o katerih se ne piše.
Zakaj? Samo sklepam lahko, da gre v ozadju lahko za oglaševalski denar, ki ga družbe okoli teh ljudi namenjajo medijem – roko, ki ti hrani pa verjetno ne bo nihče grizel, kajne?
Seveda je lažje polniti “cajtnge” in internetne portale z vsebinami, ki so copy/paste vsebin tujih portalov in pri tem povsem preprosto pozabiti omeniti vir, kot pa se malce bolj zakopati v zgodbo in bralcu ponuditi kaj več kot rit od Kardashianove ali pa samopromocijskih člankov o “influensarjih”, ki jih je vsak dan več.
Težek je kruh novinarjev v Sloveniji. Tistih, ki si zaslužijo naziv novinar in ne zgolj prepisovalec. In verjetno so tudi sami kdaj v precepu, ko dobijo “befel” urednika, da česa ne smejo objaviti.
Zanimivo bi bilo videti spisek ljudi o katerih se v Sloveniji ne piše v medijih in razloge za to … Ampak to so verjetno zgolj “pobožne” sanje …
