• 3 min. branja

Nova normalnost je bila pogosto uporabljena beseda v 1. valu Covid-19. Izrekali so jo ljudje na ablasti, ki so se očitno takrat odločili, da bodo epidemijo “reševali” s figami v žepu. Vedel sem, da je to zadnja Janezova priložnost, da uniči državo, vendar si nisem predstavljal, da bo tako lomastil po njej. Če je to vaša normalnost, si jo vtaknite v rit!

Toliko sranja kot ga je sproducirala ablast v zadnjih skoraj dveh letih – je nemogoče požreti vsakomur. Toliko odlokov kot so jih sproducirali v tem času, je nemogoče šteti – čeprav ni razglašena epidemija pa njih ne moti več, da vladajo zgolj in samo še z odloki. Toliko zamenjav na vodilnih položajih v tem kratkem času je unikum v Sloveniji – tega niso počeli niti prejšnjič ko so bili na ablasti.

Toliko sovraštva kot so ga sproducirali v tem obdobju je za eno življenje preveč – uspelo jim je ponovno razdeliti Slovence. Tokrat na cepljene in necepljene. In toliko sovražnih besed, ki so jih zapisali na družbenih omrežjih, ko so ljudje umirali in se niso ukvarjali z njimi – to presega mejo normale.

Odjjebite s svojo novo normalnostjo. Odjjebite s svojim poveličevanjem domobranstva in zanikanjem partizanov. Odjjebite z dnevno agendo deljenja ljudi na naše in vaše. Odjjebite z menjavo sposobnih kadrov, ki pa pač nimajo partijske izkaznice SdSa. Odjjebite z nesposobnimi ljudmi, ki jih postavljate na najbolj odgovorne položaje v državi, ker vam edino tako uspe “pripovedovati pravljice, ki jih verjamejo zgolj še vaši volivci, ki tudi sicer verjamejo, da obstaja brezmadežno spočetje.

Komaj čakam volitve, vendar se po drugi strani vse bolj bojim, da Janez ne bo kar tako pustil, da pride do volitev v Sloveniji. Če bodo volitve, to ne bodo volitve za politične stranke, ampak bo plebiscit o tem – ali si želimo fašizma ali pa demokracijo, za kar smo se odločili ob osamosvojitvi, vendar je ta ablast dokazala, da se požvižga na to.

Nisem več jezen. Dolgo časa sem bil. Zavedam se, da je tole Janezov zadnji poskus da Slovenijo popelje nazaj v komunistične čase. Tiste čase, ki jih “meče naprej” vsem ostalim strankam v parlamentu, vendar sam vsak dan dokazuje kaj si želi. Ja, želi si bili večni “vodja” Slovenije in to si želi doseči ne glede na ceno in ne glede na število smrti.

Ne. Ne želim si takšne Slovenije. Ne želim si živeti v stalni represiji. Ne želim si dvojnih pravil – za njihove in za naše. Ne želim, da bodo zanamci odplačevali žalosten poskus uzurpacije ablasti in v bistvu avtoritarni prevzem ablasti v Sloveniji, ker ima Janez takšne težnje in travme že neskončno let. Ne želim živeti med ljudmi, ki so tako nizkotni in ki so tako polni sovraštva, da se ne počutim več prijetno v Sloveniji.

Najbolj smešno pri tem je, da jih je zelo malo. Volivcev Janeza. Da jih ni niti 20 odstotkov. Pa vendar ima človek občutek, da jih je veliko – ker so si postavili svoje medije, ker so si podjarmili medije in ker so se odločili, da bodo ustvarjali vtis, da jih je veliko in da so glasni.

Mogoče pa je čas, da v Sloveniji vsi drugače misleči od teh na ablasti postanemo glasni. Da se izpostavimo in povemo, da ne želimo živeti v tem sranju, ki nam ga riše ablast. In da začnemo delovati povezovalno in pozabimo na delitve, ki jih umetno ustvarja ablast. Da gremo na volitve in rečemo fašizmu v Sloveniji – NE.

Da bodo naši zanamci ponosni na naše odločitve. In da bomo lahko še vedno živeli v svetu, kjer ne bo delitev na naše in vaše in kjer ne bo prostora za potvarjanje zgodovine, prikazovanje “fake” dejstev” in kjer ne bo prostora za fašizem.

Smrt fašizmu, svoboda narodu!

p.s.: na žalost moram biti vulgaren, ker sicer imam občutek, da nihče več ne razume besed … Ja, to je ta nova normalnost, ki si jo naj Janez vtakne v rit …