Vespa in izpit A1 (do 125 ccm) / očitno se staram

Kako veš, da se staraš? Ko kupiš Vespo in narediš izpit za kategorijo A1 (do 125 ccm), čeprav prej v življenju nikoli nisem vozil motorja, niti se nikoli nisem peljal zadaj na motorju. No, ne gre zgolj za starost, bolj gre za pragmatičnost, kajti vožnja s skuterjem po Ljubljani sredi poletja je precej bolj znosna kot pa vožnja v “razbeljeni pločevini”.

• Lego Vespa / moj notranji otrok je srečen
• Kolesa s pomožnim motorjem
• Po 27 letih je zopet Mini v moji garaži

Priznam, dolga leta so mi bile všeč Vespe. Tiste prave, ne “kitajske”. V začetku leta sem odkril Leto Vespo in jo sestavil. V začetku poletja je padla ideja, da bi mogoče ena Vespa sodila tudi v garažo. Tista 50 ccm, ki jo lahko voziš z izpitom za avtom in s katero se voziš po kolesarski poti. Ampak takšna ne sme preseči hitrosti 45 km/h, kar pomeni, da se iz Ljubljane do Izlak ne bi smel peljati.

Ko sem šel v prodajalno, sem imel srečo, da sem naletel na prodajalca, ki mi je takoj na začetku svetoval, da bi raje vzel 125 ccm Vespo, s katero se lahko voziš tudi po regionalnih cestah in tako ne služi zgolj vožnji po mestu. Seveda je zraven omenil tudi, da je za njeno uporabo potreben A1 izpit, ki velja za motorje do 125 ccm.

Ampak prejšnja vlada je naredila uslugo motoristom in jim je omogočila, da pridejo do tega izpita že po šestih urah vožnje. Da, prav ste prebrali. Ni potrebno opravljati CPPja, ni potrebna izpitna vožnja, zgolj 6 ur vožnje in avtošola da potrdilo, ki ga potem vpišejo v izpit.

Kupil Vespo, 125 ccm. In potem moral počakati z njeno registracijo, saj nisem imel A1 izpita, ki je pogoj, da lahko registriraš skuterja.

In sem šel. V začetku poletja, v največji vročini sem začel svojo “zgodbo motorista”. No, imel sem srečo in dobil najboljšega inštruktorja, ki je bil potrpežljiv z menoj in mi je s svojimi nasveti odkril svet “motorjev”. Ja, vem. Vespa ni motor, kar sem opazil, ker nihče od motoristov ne pozdravlja voznikov skuterjev kot se med seboj. In tudi sicer so vozniki skuterjev precej drugače tretirani kot vozniki motorjev.

Zanimivo je bilo, da se imam sam sicer za dobrega voznika, ki je prevozil že krepko preko 1.000.000 kilometrov, ampak da sem zopet pri tej vožnji odkril vrsto znakov, ki jih sicer ne opazim in da sem postal veliko bolj pozoren na vse dogajanje na cesti in okoli nje. Po šestih urah vožnja, ki so minile hitro, sem dobil v roke izpit in Vespa je bila registrirana.

Ko sem se prvič samostojno peljal po Ljubljani sem bil presenečen kako vozniki avtomobilov premalo upoštevajo voznike “motorjev”. Kako jih v rondojih izsiljujejo in kako vozniki vozil izsiljujejo motoriste. Takrat sem si mislil, da je pač takšen dan, kasneje pa ugotovil, da je to pač stalnica na naših cestah in očitno brez tega ne bo šlo. Pa vendar sem se privadil in tudi vožnja od Ljubljane do Izlak je postala preprosta in prav sproščujoča. Dokler ti ne pride za rit kakšen voznik, ki verjame, da bi moral zaradi njega zapeljati s ceste, kajti cesta je zgolj in samo njegova.

V bistvu mi je vožnja z Vespo postala všeč in sedaj razmišljam … Da bi imel kaj bolj resnega. Ampak nisem še tam.