Vesel sem, da sem odraščal v analognih časih / v času pred družbenimi omrežji

Ne znam si predstavljati, da bi v moji mladosti obstajala družbena omrežja in pametni telefoni. V bistvu sem vesel, da sem odraščal v analognih časih, ko se svet ni vrtel okoli interneta, instagrama, facebooka in ostalih družbenih omrežij, predvsem pa da so dogodki ostali zgolj naši spomini in niso ovekovečeni na družbenih omrežjih kot je to navada v sedanjosti.

• Ali je obstajalo življenje pred Googlom? Analogni svet je imel svoje prednosti
• Včasih smo informacije našli v knjigah, sedaj čas preživljamo na družbenih omrežjih / kateri svet je boljši?
• FOMO / fear of missing out (strah, da bi nekaj zamudili) in produktivnost

Moja mladost je bila drugačna kot je mladost v sedanjosti. Takrat ni bilo mobilnih telefonov, dogovor kdaj in kje se dobimo je bil ustni in je veljal. Obstajali so stacionarni telefoni, ampak si z njimi nisi mogel veliko pomagati. Ni bilo elektronske pošte, ni bilo bookinga, stvari so morale biti dogovorjene vnaprej in planirane. Zamuda se je “kaznovala” tako, da je zamudnik ostal doma, medtem ko smo se ostali vozili proti koncertnemu prizorišču. Ni bilo live streaminga, ni bilo vprašanj “kje si”, ker ni bilo tehnologije za to.

Predvsem pa ni obstajalo n-fotografij vsakega žura, niso obstajalo video posnetki in če je že kdo fotografiral na film, ali pa snemal z VHS kamero, le to ni bilo nikjer objavljeno. Z drugimi besedami – če si naredil oslarijo, je ta ostala v krogu ljudi, ki so bili blizu kraja dogodka – kasneje se je seveda to z “ustnim izroćilom” nadgradilo in na koncu je iz povsem nepomembnega dogodka nastala “bomba”.

Bili smo precej nori, ampak nori smo bili zase. Nismo bili nori zaradi všečkov ali pa ogledov na družbenih omrežjih. Od vsega tega nismo “služili”, smo se pa zabavali. In to je bilo bistvu vsega. Življenje smo gledali skozi svoje oči in ne skozi priznmo zaslona mobilenega telefona. Stvari, ki smo jih doživljali smo lahko po svoje interpretirali, kajti ni bilo “dokazov”, da je bitlo točno tako kot je bilo.

Sicer mi je za par žurov, ki so bili “epski” precej žal, da ne obstajajo posnetki, saj se jih tako mimobežno spomnim, da mogoče vseeno ne bi bilo slabo, če bi se jih boljše.

Ja, analogno življenje je imelo svoje prednosti, predvsem pa je imelo eno prednost – spomine si si lahko ustvaril sam in niso bili vedno povezani z dejanskimi dogodki in dejanskimi ljudmi.