VO₂ (volumen kisika) je količina kisika, ki jo tvoje telo porabi med dihanjem. Bolj po domače povedano: kako učinkovito tvoje srce, pljuča in mišice sodelujejo, ko od telesa zahtevaš skoraj nemogoče. Najpogosteje, ko se pogovarjamo o tem, imamo v mislih VO₂ max, ki predstavlja največjo količino kisika, ki jo telo lahko porabi med maksimalnim naporom. To je eden najboljših kazalnikov aerobne pripravljenosti. Višji kot je VO₂ max, več kisika lahko pride do mišic, več energije lahko proizvedeš in dlje časa lahko vzdržuješ visok tempo. Rezultat je izražen v ml/kg/min, kar pomeni mililitrov kisika na kilogram telesne mase na minuto.
- Na dopustu vsi tečemo
- Ali so smučarski tekmovalci novodobni gladiatorji?
- 21 let že obstaja had.si blog in jaz še vedno uživam pri pisanju
Pred leti je bilo vse precej enostavno. Šel si teč, odpeljal krog s kolesom ali osvojil kakšen hrib in bil zadovoljen, ker si se premaknil s kavča. Danes? Danes trening očitno velja šele takrat, ko ga naložiš na Stravo. Med vsemi številkami, ki jih danes spremljamo: tempo, moč, srčni utrip, kadenca, training readiness, HRV in še sto drugih kratic, je v zadnjih letih pravi zvezdnik postal VO₂ max. Številka, ki jo ljudje preverjajo skoraj tako pogosto kot vremensko napoved. Če se poveča za 0,5, je dan takoj lepši. Če pade za 0,2, je očitno nekaj narobe z uro. Vse drugo je krivo, samo trening ne.
Kako izmeriti VO₂? Če želiš pravi podatek, moraš v laboratorij. Tam te priklopijo na masko, postavijo na tekaško stezo ali sobno kolo in postopoma povečujejo obremenitev, dokler ne ugotoviš, da si vendarle smrtnik. Maska meri količino vdihanega kisika in izdihanega ogljikovega dioksida, iz česar izračunajo tvoj dejanski VO₂ max. Vse ostalo je bolj ali manj ocena.
Večina pametnih ur VO₂ max izračuna na podlagi srčnega utripa, hitrosti teka ali moči na kolesu ter nekaj osebnih podatkov. Algoritmi so danes precej dobri, vendar še vedno ne gre za laboratorijsko meritev. Po drugi strani pa je takšna ocena zelo uporabna za spremljanje napredka skozi daljše obdobje. Če številka počasi raste več mesecev, potem skoraj zagotovo napreduješ.
Ali višji VO₂ max pomeni, da si hitrejši? Ne nujno. To je ena največjih zmot. Dva kolesarja imata lahko popolnoma enak VO₂ max, pa bo eden drugega brez težav pustil za seboj na prvem klancu. Ker obstaja še kup ostalih faktorje, ki prav tako vplivajo na rezulta. VO₂ max je pomemben del sestavljanke. Ni pa cela sestavljanka.
Zakaj se o njem danes toliko govori? Ker ga lahko danes vidi praktično vsak. Pred desetimi leti je bil VO₂ max podatek, ki si ga dobil v športnem laboratoriju. Danes ga po vsakem treningu izračuna ura na zapestju. In ko je nekaj enostavno dostopno, postane hitro tudi tema pogovorov. K temu so svoje dodala še družbena omrežja. Kar naenkrat vsi primerjajo številke. Nekdo objavi povprečni tempo, tretji FTP, četrti pa VO₂ max. Kot da obstaja svetovno prvenstvo v številkah na športnih urah.
Resnica je precej manj spektakularna. Če redno treniraš, dobro spiš in pametno stopnjuješ obremenitve, se bo tudi VO₂ max prej ali slej izboljšal. Če se ne, pa svet ne bo nič manj lep.
Lepo je spremljati podatke. Tudi sam jih. Tehnologija nam danes omogoča vpogled v stvari, ki smo jih še pred nekaj leti lahko le ugibali. A številke ne smejo postati cilj. Cilj je še vedno enak kot je bil pred tridesetimi leti, da greš ven, se premikaš, uživaš na kolesu ali v tekaških copatih in da si po treningu zadovoljen sam s sabo. Če ura zraven pokaže še lep VO₂ max, toliko bolje. Če ga ne, pa zaradi tega sonce naslednji dan ne bo vzšlo nič kasneje.
Za moške so okvirne vrednosti VO₂ max (ml/kg/min):
- pod 35 – podpovprečno
- 35–45 – povprečno
- 45–55 – dobro
- 55–65 – zelo dobro
- nad 65 – vrhunsko
- Tadej Pogačar – med 92 in 98!
