Očitno je nekdo v bližini SdS-a znova našel odličen biznis. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je namreč sporočilo, da bodo ob začetku šolskega leta 2026/2027 vsi prvošolci in dijaki prvih letnikov prejeli izvod Ustave Republike Slovenije. Prvošolce bo ob tem pričakala še slovenska zastavica, ki jo bo zagotovilo ministrstvo za obrambo. Ker očitno brez sodelovanja vojske tudi prvi šolski dan ne more več miniti.
- Ministrstvo za kulturo bo odobrena sredstva za projekte zmanjšalo
- Zakaj ne bi ministrstev preselili v Zgornje Fukovce in podružnice na Filipine?
- Na srečo nisem minister, ker bi sicer vozil Aston Martina na državne stroške
- Kar volili, smo dobili / spisek novih ministrov je “impresiven”
Pustimo ob strani dejstvo, da večina prvošolcev ob vstopu v šolo še ne zna brati. Pravzaprav gredo v šolo tudi zato, da bi se tega naučili. Toda nič zato. Namesto slikanice, pobarvanke ali česa, kar bi šestletnemu otroku približalo šolo, bo dobil Ustavo Republike Slovenije. Domov bo odnesel dokument, ki ga v življenju verjetno ni v celoti prebrala večina odraslih državljanov, še manj pa politikov, ki se nanj najraje sklicujejo takrat, ko jim ustreza.
Predstavljam si prvi šolski dan. Otroci s prevelikimi torbami na ramenih, starši s telefoni v rokah, ravnateljica z govorom o novih prijateljstvih in znanju, nato pa slovesna predaja ustave in slovenske zastavice. Šestletni Janezek bo odprl knjigo in se nemudoma poglobil v ustavno ureditev, človekove pravice, delitev oblasti ter postopek za spremembo ustave. Morda bo že med prvo malico opazil, da se tisto, kar piše v ustavi, precej razlikuje od tistega, kar vsak dan počnejo ljudje, ki so mu jo podarili.
Minister Borut Rončević je ob tem pojasnil, da želijo, da mlade na njihovi novi poti spremljajo vrednote, na katerih temelji naša država. Znanje, svoboda, odgovornost in pripadnost skupnosti. Lepo. Skoraj ganljivo. Če ne bi prihajalo iz političnega okolja, v katerem se svoboda pogosto razume kot pravica do žaljenja drugih, odgovornost kot nekaj, kar morajo prevzeti nasprotniki, pripadnost skupnosti pa kot brezpogojna pripadnost eni politični opciji.
Z Ustavo Republike Slovenije seveda ni nič narobe. Nasprotno. Prav bi bilo, da bi jo poznali vsi državljani. Še posebej politiki. Morda bi bilo zato bolj smiselno, da bi jo ministrstvo najprej razdelilo poslancem, ministrom, državnim sekretarjem in strankarskim veljakom. Lahko tudi v obliki slikanice, ker bi to bolj razumeli. Naredili bi lahko še korak dlje in bi jim pripravili tudi kratko preverjanje znanja. Ne pretežko. Nekaj osnovnih vprašanj o človekovem dostojanstvu, enakosti pred zakonom, svobodi izražanja, ločitvi države in verskih skupnosti ter o tem, da Slovenija ni zasebna last ene stranke. Sumim, da bi bili rezultati precej bolj zaskrbljujoči kot bralne sposobnosti prvošolcev.
Toda namen te akcije verjetno ni, da bi otroci ustavo dejansko prebrali in razumeli. Namen je fotografija. Otroci, zastave, državni grb in minister, ki skrbi za domoljubje. Popolna kulisa za objavo na družbenih omrežjih.
Za marsikaj drugega v šolstvu denarja ni. Ni ga za prenove šol, dodatno strokovno pomoč, kakovostno prehrano, višje plače učiteljev in boljše pogoje dela. Za tiskanje ustav in nakup zastavic pa se bo očitno našel. Ker imajo simboli v tej državi vedno prednost pred vsebino. Veliko lažje je otroku v roke potisniti zastavico, kot pa mu zagotoviti šolo, v kateri se bo dobro počutil in kjer bo imel učitelj dovolj časa, da ga bo dejansko naučil brati, razmišljati in razumeti svet okoli sebe.
Prvega septembra bomo torej na ulicah verjetno srečevali prvošolčke, s slovenskimi zastavami in z ustavo v svojih rokah. Med potjo domov bodo razpravljali o ustavnem sodišču, pravni državi in mejah izvršilne oblasti. Namesto cigarete bo pač v rokah ustava. Slovenija bo zaradi tega doživela razcvet neslutenih dimenzij. Vse težave našega šolstva bodo izginile, učiteljev bo dovolj, pouk bo kakovostnejši, otroci pa bodo že po prvem tednu razumeli temelje parlamentarne demokracije.
Ali pa bo ustava končala v predalu, zastavica med igračami, račun za celotno domoljubno predstavo pa bomo plačali davkoplačevalci. Toda nekdo bo ob tem zagotovo dobro zaslužil. In nekje bo nastala čudovita fotografija ministra z otroki. Kar je bilo verjetno že od začetka tudi edino pomembno. Tito bi bil ponosen na Rončevića.
