--- title: Koliko Slovenijo stanejo zastoji? Več kot 2 milijona evrov na dan date: 2026-10-01T03:48:19Z modified: 2026-10-01T04:57:39Z permalink: "https://www.had.si/blog/2026/10/01/koliko-slovenijo-stanejo-zastoji/" type: post status: publish excerpt: "" wpid: 390326 categories: - razmišljanja tags: - razmišljanja - arso - avtoceste - dars - gospodarstvo - izgubljeni čas - javni prevoz - ljubljana - mobilnost - promet - prometni zastoji - prometni zastoji Ljubljana - stroški zastojev - surs - turizem - zastoji v Sloveniji - slovenščina - pll_6abde53850471 language: - slovenščina post_translations: - pll_6abde53850471 featured_image: "https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/2026/10/zastoji.jpg" featured_image_alt: zastoji timestamp: 2026-10-01T04:57:39Z --- Če se vsak dan voziš po slovenskih avtocestah, potem ne potrebuješ statistike, da bi vedel, da imamo problem. Potrebuješ samo avto in napačno uro. Vožnja od Ljubljane do Domžal in obratno lahko traja dvajset minut ali eno uro. Pot proti morju je lahko prijeten izlet ali pa dve uri opazovanja zadka avtomobila pred seboj. Toda zastoji niso samo živciranje. Zastoji so denar. Veliko denarja. - [Kako stresna je vožnja po slovenski avtocesti v primerjavi z vožnjo po italijanski?](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/kako-stresna-je-voznja-po-slovenski-avtocesti-v-primerjavi-z-voznjo-po-italijanski.md) - [Manj alkohola, manj prometnih nesreč? Kaj kažejo podatki zadnjih 20 let](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/manj-alkohola-manj-prometnih-nesrec-kaj-kazejo-podatki-zadnjih-20-let.md) - [Prometna nesreča na avtocesti, večurno zaprtje avtoceste in obnašanje ljudi](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/prometna-nesreca-na-avtocesti-vecurno-zaprtje-avtoceste-in-obnasanje-ljudi.md) ARSO je izračunal, da so zunanji stroški prometnih zastojev v Sloveniji že leta 2021 znašali 488 milijonov evrov oziroma približno 0,9 odstotka BDP. Od tega je bilo 357 milijonov povezanih s potniškim in 131 milijonov s tovornim prometom. Samo osebna vozila so povzročila za približno 354 milijonov evrov teh stroškov. 488 milijonov se sliši veliko. Težava je samo ena: to je številka iz leta 2021. Leto 2021 je bilo še vedno leto covida, delali smo “remote” in prometne navade so bile precej drugačne. Če želimo razumeti, kaj se dogaja danes, je treba pogledati, kaj se je od takrat zgodilo na cestah. Na A1 se je promet leta 2022 povečal za približno 11,5 odstotka, na A2 za okoli 11 odstotkov in na H4 za okoli 14 odstotkov. Leta 2023 je sledilo novih 3,2 odstotka rasti na A1, 3,6 odstotka na A2 in 3,3 odstotka na H4. Leta 2024 pa še dodatnih 2,2 odstotka na A1, 4,2 odstotka na A2 in 5,1 odstotka na H4. Če te odstotke pravilno zmnožimo in jih ne zgolj seštevamo, dobimo zelo zanimivo sliko. Promet na A1 je bil leta 2024 približno 17,6 odstotka večji kot leta 2021, na A2 skoraj 20 odstotkov večji, na H4 pa skoraj 24 odstotkov večji. Torej imamo uradno oceno stroška zastojev iz časa, ko je bilo na nekaterih naših najpomembnejših cestah za petino manj prometa kot danes. Za piko na i se je od konca leta 2021 do konca leta 2025 splošna raven cen dvignila za približno 20 odstotkov. Leta 2022 je bila decembrska inflacija 10,3-odstotna, leta 2023 4,2-odstotna, leta 2024 1,9-odstotna in leta 2025 2,7-odstotna. Zdaj lahko pripravim model. Ne uradne nove študije, ker je država očitno nima, ampak dovolj transparenten preračun, da vemo, o kakšnem redu velikosti govorimo. Če 488 milijonov iz leta 2021 prilagodim približno 20-odstotni rasti prometa na glavnih avtocestnih oseh in približno 20-odstotni rasti cen, dobim okoli **700 milijonov evrov na leto**. Ker seveda promet in zastoji ne rastejo povsem linearno in ker se je skupno število voznih kilometrov na slovenskem cestnem omrežju leta 2025 glede na 2024 celo zmanjšalo za 2,2 odstotka, bi kot pošten današnji razpon uporabljal približno **650 do 700 milijonov evrov na leto.** Tudi povsem drugačen kontrolni izračun pride v podobno območje. Če bi zastoji danes predstavljali enakih 0,9 odstotka BDP kot v izračunu ARSO za leto 2021, bi pri slovenskem BDP 71,2 milijarde evrov za leto 2025 dobili približno **640 milijonov evrov**. Ali je prava današnja številka 640, 680 ali 700 milijonov evrov? Nepomembno. Bistvo se zaradi tega ne spremeni. Govorimo o skoraj dveh milijonih evrov na dan. Vsak dan. Sobota, nedelja, praznik, božič. Približno 80.000 evrov ekonomske škode vsako uro dneva. To ni več drobiž. Potem pridemo do časa, kjer je račun za posameznika precej bolj razumljiv. SURS je letos objavil nove podatke o dnevni mobilnosti. Leta 2025 je bilo z avtomobilom opravljenih 80 odstotkov poti na delo, kar je celo več kot 75 odstotkov iz raziskave leta 2021. Še bolj zanimiv je razlog, zakaj ljudje ne uporabljajo javnega prevoza: kar 42 odstotkov avtomobilskih potnikov pravi, da bi z javnim prevozom do službe potrebovali preveč časa, dodatnih 23 odstotkov pa, da javni prevoz ne vozi takrat, ko ga potrebujejo. V Sloveniji imamo trenutno približno 939.000 delovno aktivnih ljudi. Če za zelo grob model vzamemo 80-odstotni delež avtomobilskih službenih poti in predpostavimo povprečno 35 izgubljenih ur zaradi zastojev na leto, dobimo približno 26 milijonov izgubljenih ur letno. Šestindvajset milijonov ur. To je več kot 3,2 milijona osemurnih delovnih dni. Če bi eno uro našega časa povsem konservativno ovrednotili samo z desetimi evri, govorimo o dodatnih **260 milijonih evrov vrednosti izgubljenega časa.** Za občutek: povprečna neto mesečna plača pri pravnih osebah je leta 2025 znašala 1.602 evra. Tega zneska namenoma ne prištevam tistim 650 ali 700 milijonom, ker metodologiji nista enaki in bi lahko nekaj učinkov šteli dvakrat. Je pa **26 milijonov izgubljenih ur** precej dober pokazatelj, koliko svojega življenja pustimo na cestah. Primer Ljubljane pokaže, da moja predpostavka 35 ur niti ni pretirana. TomTom je za leto 2025 izračunal, da voznik v ljubljanskih prometnih konicah zaradi zastojev izgubi 67 ur na leto. To je več kot osem delovnih dni. Res je, da je bilo to celo skoraj štiri ure manj kot leta 2024, zato ne bom trdil, da je vsako leto nujno slabše. Ampak 67 ur življenja na leto, izgubljenih samo zaradi prometa, še vedno ni ravno statistična napaka. Potem pa imamo še turizem in prosti čas. Slovenci smo leta 2024 opravili približno 11,4 milijona enodnevnih izletov po Sloveniji in na enem v povprečju porabili 75 evrov. To pomeni približno 855 milijonov evrov domače izletniške porabe na leto. Nihče pri nas ne meri, koliko ljudi v soboto zjutraj pogleda Google Maps, vidi rdečo primorsko ali gorenjsko avtocesto in si reče: “Jebiga. Danes ne grem.” Zato si številke ne bom izmislil. Lahko pa pokažem posledico. Če zastoji odvrnejo ali preusmerijo samo en odstotek enodnevnih izletov, je v igri približno 8,6 milijona evrov porabe. Pri treh odstotkih skoraj 26 milijonov, pri petih odstotkih pa približno **43 milijonov evrov**. Ni nujno, da je ves ta denar izgubljen za Slovenijo. Če namesto na Bled grem na kosilo v Ljubljano, ga je izgubil Bled, ne Slovenija. Če ostanem doma ali se odpeljem čez mejo, je zgodba drugačna. Ampak dejstvo ostaja, da prometni kaos vpliva tudi na naše odločitve, kam in kdaj bomo šli. Če torej dam številke na eno mesto: približno **650 do 700 milijonov evrov je današnji red velikosti letnega zunanjega stroška zastojev**; okoli **26 milijonov ur na leto izgubimo že v konservativnem modelu službenih voženj**; ljubljanski voznik lahko v kolonah izgubi 67 ur oziroma več kot osem delovnih dni; samo **petodstotni vpliv na domače enodnevne izlete pa pomeni okoli 43 milijonov evrov potencialno izgubljene ali preusmerjene porabe**. In potem poslušamo, da je zastoj zgolj nekaj neprijetnih minut, ki jih pač moraš vzeti v zakup. Ni. Zastoji so infrastruktura, produktivnost, prosti čas, turizem in kakovost življenja. Predvsem pa so zelo drag način, kako vsako leto dokazujemo, da se da tudi stanje na mestu precej dobro zaračunati. Samo računa nam nihče ne pošlje. Zato se očitno pretvarjamo, da ga ni. _Viri: ARSO – Zunanji stroški prometa; DARS – letna poročila 2022, 2023 in 2024; SURS – dnevna mobilnost 2025, delovno aktivno prebivalstvo, BDP, plače, turistična potovanja in vozni kilometri; TomTom Traffic Index 2025. Podatki pridobljeni s pomočji AI._