V nedeljo, 11. oktobra, bom šel na referendum in štirikrat obkrožil PROTI. Ne zato, ker bi mi kdo tako naročil, in ne zato, ker bi moral pri vsakem vprašanju iskati, katera stranka stoji na kateri strani. Ampak zato, ker se mi pri vseh štirih vprašanjih zdi odgovor precej logičen, če odstraniš ves “bullshit”, ki so ga nekateri sposobni sproducirati in jih prevedeš v normalen jezik.
- Referendum o socialni pomoči: ko zmanjka argumentov, ostane motivacija / jaz sem PROTI
- Vstani Primorska. Dovolj je spreminjanja naše zgodovine
- Vi iz teorije, jaz iz prakse oziroma kako se je Zoran Stevanović zopet osmešil
Prvo vprašanje je zakon o parlamentarnih preiskavah. Parlamentarne preiskave so potrebne, saj mora parlament imeti možnost ugotavljati politično odgovornost. Problem nastane, ko politika dobi preveč možnosti, da nekoga javno preiskuje, zaslišuje in izpostavlja, ta človek pa lahko učinkovito pravno varstvo išče šele kasneje. Nova ureditev zožuje možnosti, kdo lahko že na začetku zahteva presojo ustavnosti preiskave, preiskovanec pa bi moral praviloma čakati do končnega poročila. Meni se zdi precej preprosto: močnejša ko je država oziroma politika, močnejše morajo biti tudi varovalke posameznika. Zato PROTI.
Drugo vprašanje je družbeno koristno delo v zameno za socialno pomoč. Na prvo žogo se sliši odlično. Če si zdrav in lahko delaš, potem pač delaj. Težava je, da socialna pomoč ni plača za nedelo, ampak zadnja varnostna mreža za človeka, ki nima dovolj za osnovno preživetje. Že danes je vezana na pogoje, dohodek in premoženje ter se praviloma dodeljuje za določen čas. Če nekdo goljufa sistem, naj država goljufijo odkrije in sankcionira. Ne potrebujemo pa sistema, kjer mora človek svojo pravico do minimalnega preživetja odslužiti. Če obstaja delo, ki ga je treba opraviti, naj bo to delo normalno plačano. Zato PROTI.
Tretje vprašanje je, ali naj na lokalnih volitvah volijo samo državljani Slovenije in EU, ne pa tudi ljudje iz tretjih držav, ki tukaj stalno živijo? Do letošnje spremembe zakona so lahko tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem volili na lokalnih volitvah. Govorimo o lokalnih volitvah, ne o volitvah predsednika države ali poslancev. Če nekdo leta živi v občini, tukaj dela, plačuje davke, ima otroke v vrtcu ali šoli, uporablja ceste in plačuje položnice, potem se mi ne zdi nič nenavadnega, da lahko odloča tudi o tem, kdo bo njegov župan. Občina je skupnost ljudi, ki v njej živijo. Zato PROTI.
Četrto vprašanje je vprašanje o RTV-prispevku. Tudi tukaj je populistična rešitev zelo privlačna: ukinimo položnico in ljudem bo ostalo 14 evrov na mesec. Super. Samo nekdo bo moral RTV še vedno financirati, če želimo imeti javni radio, televizijo, spletni portal, regionalne centre, manjšinske programe, arhiv in vse ostalo, kar javni servis počne. RTV za leto 2026 iz prispevka načrtuje približno 109 milijonov evrov prihodkov. Če prispevek ukinemo, denar ne pade z neba. Prišel bo iz proračuna, torej spet iz naših davkov, ali pa bo treba javni servis tako zmanjšati, da bo postal nekaj povsem drugega. Poleg tega je medij, ki vsako leto čaka, koliko denarja mu bo namenila aktualna vlada, precej lažje politično držati za vrat. Zato PROTI.
In to je v bistvu vse. Ne potrebujem ideoloških razprav. Nočem, da ima politika manj zavor pri parlamentarnih preiskavah. Nočem, da socialno pomoč spremenimo v poceni nadomestek za plačano delo. Ne vidim razloga, zakaj bi človeku, ki stalno živi v neki občini, odvzeli možnost odločanja o tej občini samo zato, ker ima “napačen” potni list. In ne verjamem pravljici, da z ukinitvijo RTV-prispevka izgine tudi strošek javnega medija.
Zato bom 11. oktobra štirikrat obkrožil PROTI. Vsak pa naj seveda obkroži tisto, za kar sam meni, da je prav. Samo fino bi bilo, da pred tem dejansko prebere, kaj posamezni ZA ali PROTI pomeni. Ker imam občutek, da volilci desnega pola sploh ne razumejo o čem odločajo. Ampak verjetno za njih to tudi ni pomembno, kajne?
