Policija pred parlamentom

Zakaj se politične stranke ne preživljajo na trgu?

Politiki nas zelo radi učijo, kako deluje trg. Podjetje mora biti konkurenčno. Medij naj se znajde na trgu. Kulturniki naj poiščejo občinstvo. Samostojni podjetnik naj prevzame tveganje. Če nekaj nima dovolj uporabnikov, kupcev ali podpornikov, potem očitno ni dovolj dobro. Pri političnih strankah pa trg nenadoma ne velja več.

Od leta 1995 do konca leta 2025 je bilo za redno financiranje političnih strank iz državnega proračuna namenjenih oziroma izplačanih približno 81 milijonov evrov. Ne, v tej številki niso občinski proračuni, povračila stroškov volilnih kampanj, denar za poslanske skupine in ostale oblike javnega financiranja. Govorimo samo o rednem financiranju strank.

Dolga leta se je letni znesek vrtel okoli dveh do treh milijonov evrov. Leta 2023 je bilo za stranke namenjenih 2.537.147 evrov. Leto pozneje že 5.014.065 evrov. Leta 2025 pa 5.564.686 evrov. Skoraj podvojitev v enem letu. Zakaj? Ker se je spremenil Zakon o političnih strankah in politika je sama sebi omogočila višjo maso denarja za financiranje. Lepo je biti zakonodajalec, če lahko med drugim odločaš tudi o tem, koliko denarja boš namenil samemu sebi.

Zakaj moram jaz financirati politično stranko, za katero nisem nikoli glasoval in je mogoče tudi nikoli ne bom podprl? Zakaj mora davkoplačevalec avtomatično financirati politične projekte, s katerimi se ne strinja?

Politične stranke imajo člane. Imajo članarine. Imajo podpornike. Imajo ljudi, ki jih volijo. Imajo možnost zbiranja dovoljenih prispevkov. Če neka stranka dobi sto, dvesto ali štiristo tisoč glasov, bi človek pričakoval, da lahko vsaj del teh ljudi prepriča, da ji nameni nekaj evrov na leto. Če jih ne more, potem ima očitno precej večji problem od financiranja.

Tak sistem bi imel še eno prednost. Stranke bi bile veliko bolj odvisne od svojih članov in podpornikov in precej manj od državnega proračuna. Če bi izgubile stik z ljudmi, bi izgubile tudi denar. Tako kot se to zgodi podjetju, mediju ali komurkoli drugemu, ki ga politiki tako radi pošiljajo na trg.

Da ne bo pomote, tukaj ne govorim o eni politični opciji. Denar dobivajo levi, desni, sredinski in vsi vmes. SDS, SD, LDS, SLS, NSi, DeSUS, Levica, Gibanje Svoboda in številne manjše stranke. Nekatere že desetletja.

Spodnja infografika prikazuje financiranje od leta 1995 naprej, letne zneske ter podatke po posameznih strankah. Pri starejših podatkih je jasno označeno, kje gre za rekonstrukcijo na podlagi zakonodaje in volilnih rezultatov, pri novejših pa so uporabljeni tudi dejanski podatki iz poročil AJPES in sklepov Državnega zbora.

Številka na koncu ostaja precej preprosta. Okoli 81 milijonov evrov za redno financiranje političnih strank v tridesetih letih. Mogoče je čas, da začne za politike veljati nekaj tistega, kar že desetletja pridigajo vsem drugim.

Naj se politične stranke preživljajo na trgu. Ja, vem vse razloge zakaj to ne gre. Ampak ko oni vpijejo o tem koliko kdo denarja dobi od države, naj se pogledajo v ogledalo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja