---
title: Mijić govori o moralni dolžnosti? Najprej naj poplača delavce
date: 2026-10-07T03:25:40Z
modified: 2026-10-07T03:28:29Z
permalink: "https://www.had.si/blog/2026/10/07/mijic-govori-o-moralni-dolznosti-najprej-naj-poplaca-delavce/"
type: post
status: publish
excerpt: ""
wpid: 390519
categories:
  - razmišljanja
tags:
  - razmišljanja
  - boris mijič
  - dolgovi
  - moralna odgovornost
  - neplačani delavci
  - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope
  - politika
  - resnica
  - svet evrope
  - zoran stevanović
  - slovenščina
language:
  - slovenščina
featured_image: "https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/2026/10/poslanec_mijic_resnica.jpg"
featured_image_alt: poslanec mijic resnica
timestamp: 2026-10-07T03:28:29Z
---

Ko sem poslušal Borisa Mijića v intervjuju za televizijo IDEA in njegovo razlago, da čuti moralno dolžnost ostati poslanec, sem se najprej vprašal, ali pozna pomen besede morala. Če imaš podjetje, ostaneš dolžan ljudem, ki so delali zate, in mora potem del teh obveznosti poravnati nekdo drug, bi človek z nekaj zdrave pameti verjetno najprej uredil to in šele nato pred kamerami razlagal o svoji moralni dolžnosti do poslanskega mandata. Zame je to precej preprosto. Najprej poravnaš račune ljudem, ki so svoje delo opravili, potem pa govoriš o odgovornosti, morali in dolžnostih do družbe. In poplačaš državi, kar ji moraš, kot moramo storiti vsi ostali.

- [Resnico so volili, ker niso želeli Janeza Janše](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/resnico-so-volili-ker-niso-zeleli-janeza-janse.md)
- [Ali pozna kdo koga, ki je volil stranko Re.snica?](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/ali-pozna-kdo-koga-ki-je-volil-stranko-re-snica.md)
- [Ne samo 7-mestne številke, ponujali so jim tudi hiše / in sloni letijo, kajne?](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/ne-samo-7-mestne-stevilke-ponujali-so-jim-tudi-hise-in-sloni-letijo-kajne.md)
- [Zakaj bom 4 x PROTI na referendumu?](https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/wp-mfa-exports/post/zakaj-bom-4-x-proti-na-referendumu.md)

Pri Mijiću smo prišli celo do tega, da je del dolgov do njegovih nekdanjih delavcev poravnal Stevanović, med njima pa naj bi obstajal moralni dogovor, da mu bo Mijić denar vrnil. To je skoraj preveč lepo, da bi bilo res. Človek, ki javnosti razlaga svojo moralno dolžnost ostati poslanec, ima hkrati moralni dogovor o vračilu denarja, ki ga je nekdo drug založil za njegove dolgove. Če bi to gledal v politični satiri, bi si verjetno mislil, da so scenaristi pretiravali, ampak očitno je resničnost ponovno boljša od fikcije.

Potem je tukaj še zgodba z izobrazbo. V javnosti je bil predstavljen kot diplomirani inženir gradbeništva, kasneje pa smo izvedeli, da študija ni zaključil in da naj bi šlo za napako pri izpolnjevanju obrazca. Tudi tukaj očitno ne razumem več sveta okoli sebe. Meni se pri obrazcu lahko zgodi, da napačno vpišem datum, pozabim kljukico ali se zatipkam pri naslovu, precej težje pa razumem, kako se človeku po pomoti zgodi diploma, ki je nima.

Še bolj zanimivo postane pri njegovem imenovanju v slovensko delegacijo v Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Ko ga poslušaš, bi pričakoval, da bo znal zelo jasno povedati, zakaj je bil imenovan, katere kompetence ima in kaj lahko tam prispeva. V resnici pa ostane predvsem vprašanje, ki je v slovenski politiki očitno vedno manj pomembno: zakaj ravno ta človek? Kaj zna, kakšne reference ima in zakaj naj zastopa Slovenijo v takšni instituciji? To ni napad nanj osebno, ampak precej osnovno vprašanje, ki bi ga morali postavljati pri vsakem takšnem imenovanju.

In prav tukaj je zame največji problem. Ne gre samo za Mijića in ne gre samo za Resni.co. Gre za sistem, v katerem je očitno dovolj, da si na pravi listi, prideš v parlament in potem začnejo prihajati še funkcije, nazivi in položaji, ne da bi se kdo resno vprašal, ali ima človek za to tudi znanje, izkušnje in kredibilnost. Potem poslušaš intervju, v katerem nekdo mukoma poskuša razložiti svoje kompetence, hkrati pa govori o moralni dolžnosti, in vse skupaj postane precej groteskno.

Mogoče sem res staromoden, ampak meni se zdi, da bi moralo veljati nekaj zelo preprostega. Če ljudem dolguješ denar, jih poplačaj. Če nimaš diplome, se ne predstavljaš kot diplomiran. Če dobiš funkcijo v mednarodni instituciji, znaš brez ovinkarjenja pojasniti, zakaj si zanjo primeren. To niso posebej visoki standardi, to ni moralna filozofija in to ni neka elitistična zahteva. To je minimum zdrave pameti. Mogoče je ravno to najbolj žalostno. Da smo v slovenski politiki prišli do točke, ko že minimum deluje kot pretirana zahteva. Ker bolj kot poslušam Mijića, bolj se mi gabi vse povezano s politiko. Mogoče pa je to tudi namen.