Naslov ni zavajanje. Je moj pogled na osnutek predloga zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, ki nastaja na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Tadeja Ostrca. Predlog, ki naj bi skrbel za bolj zdravo življenje prebivalcev Slovenije, namreč predvideva tudi odpravo nekaterih omejitev pri prodaji alkohola in kajenju. Ko sem preberal, kaj vse bi lahko odpravili, se mi je zastavilo vprašanje, ali je cilj ministrstva res bolj zdrava družba ali pa je pomembneje, da bo alkohol dostopen praktično vedno in povsod. Očitno je najlažje vladati narodu, ki ima v krvi dovolj promilov, da mu je vseeno, kaj se dogaja okoli njega.
- Alkohol ne sodi v šolo. Pika!
- Manj alkohola, manj prometnih nesreč? Kaj kažejo podatki zadnjih 20 let
- 360.000 preizkusov alkoholiziranosti v letu 2025, le 150 z etilometrom / kdo bo odgovarjal za to stanje?
- Začel z marihuano, zatem pa hitro pristal na trdih drogah / jaz sem prepričan, da je začel z alkoholom
Priznam, leta 2003 sem bil proti Kebrovemu zakonu. Čeprav nisem še nikoli v življenju poskusil alkohola. Zdel se mi je nepotreben poseg države v svobodo posameznika. Prav tako sem bil proti prepovedi kajenja v lokalih. Toda precej hitro sem ugotovil, da sem se motil. Da je življenje brez zakajenih gostiln precej lepše in da ni prav nič narobe, če ob treh zjutraj na bencinski črpalki ne moreš kupiti steklenice žganja. Danes se nikoli več ne bi vrnil v tiste čase. Te omejitve so bile ena boljših stvari, ki smo jih naredili za javno zdravje, kar dokazujejo tudi statistike.
Sedaj, več kot dvajset let pozneje, bi radi vse skupaj postavili na glavo. Alkohol bi bil spet dostopen ponoči na bencinskih servisih in v trgovinah, žganje bi lahko v lokalih točili že pred deseto dopoldan, alkohol pa bi se lahko vrnil celo na šolske prireditve. Ob tem se odpirajo še vprašanja prepovedi kajenja in omejitev elektronskih cigaret.
Slovenija ima že zdaj resen problem z alkoholom. Leta 2025 smo po podatkih NIJZ popili 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več. Alkohol je povezan z več kot 200 zdravstvenimi stanji, od rakavih obolenj in bolezni jeter do poškodb, prometnih nesreč in zasvojenosti. Njegove posledice zdravstveni sistem in družbo stanejo na stotine milijonov evrov. Medtem ko poslušamo, da ni denarja za zdravstvo, da so čakalne vrste predolge in da zdravnikov primanjkuje, bi ministrstvo za zdravje rahljalo omejitve, namenjene zmanjševanju teh težav.
Da bo jasno, gre za delovni osnutek, ne za sprejet zakon. Ministrstvo pojasnjuje, da predlogi še niso strokovno usklajeni. Toda že dejstvo, da se takšne ideje znajdejo v gradivu ministrstva za zdravje, je dovolj dober razlog za zelo resna vprašanja o tem, kakšno zdravstveno politiko bodo ti ljudje krojili.
Če ministrstvo za zdravje vidi napredek v tem, da lahko človek zjutraj prej naroči šilce žganja, ponoči kupi alkohol in na šolski prireditvi spije pivo, potem imamo precej resnejši problem od samega alkohola.
Mogoče pa je prav to bistvo. Naj bo narod pijan. Da ne bo opazil, kako zelo so nekateri pijani od oblasti.