Ko je Elon Musk predstavil novega Teslo Roadsterja, ki vozi po “stropu”, se odlepi od rampe, naredi zasuk v zraku in pristane na kolesih, so se hitro pojavili komentarji, da je vse skupaj ustvarjeno z umetno inteligenco. Da je CGI. Da je fizikalno nemogoče. Ker me takšne stvari zanimajo, sem pregledal devet videoposnetkov, ki razlagajo tehnologijo in fiziko takšnega manevra. Nisem fizik in se ne pretvarjam, da sem. Ampak včasih je treba razumeti vsaj osnovne fizikalne zakonitosti, preden nekaj razglasimo za nemogoče.
- Tesla Roadster do 100 km/h v 0,81 sekunde / vozilo za prave pilote
- Porsche Mission S
- Ferrari Luce / prvi električni Ferrari buri strasti na internetih
Kaj sem ugotovil? Da je takšen manever načeloma fizikalno mogoč. Začnimo z vožnjo po stropu. Dvotonski avtomobil bi moral po vseh pravilih pasti na tla. Toda če pod avtomobilom z ventilatorji ustvarimo podtlak, ga razlika v zračnem tlaku lahko pritisne ob površino. To ni znanstvena fantastika. McMurtry Spéirling je že leta 2025 dejansko vozil obrnjen na glavo na posebej pripravljeni ploščadi.
Potem je tukaj letenje. Avtomobil, ki z določeno hitrostjo zapusti rampo, nekaj časa leti po balistični krivulji. Za to ne potrebuje nobenih raketnih motorjev. Potrebuje pa jih, če želi v zraku spremeniti svojo smer, se obrniti in varno pristati. Tukaj pridejo na vrsto potisniki na stisnjen plin. V simulacijah, ki sem jih pregledal, se pojavljajo sile od 20 do 80 kilonewtonov – ja, gre za različne interpretacije, ker Tesla še ni podala točnih podatkov, ki so jih zajemali. Za občutek, 80 kilonewtonov je sila, primerljiva s težo približno osmih ton. Takšen potisk lahko dvotonski avtomobil zelo hitro pospeši ali pa mu pomaga zavirati pri padanju.
Pri tem lahko pride do največje težave. Količina stisnjenega zraka. Za lebdenje dvotonskega avtomobila bi potrebovali približno 20 kilonewtonov stalnega potiska, kar bi ob predpostavkah iz simulacij pomenilo porabo okoli 25 do 40 kilogramov zraka na sekundo. Rezervoarji bi se zato praznili izjemno hitro.
Ampak Roadsterju sploh ni treba ves čas lebdeti. Lahko se odlepi od rampe, večino časa leti po balistični krivulji, potisniki pa poskrbijo za popravljanje položaja in zaviranje pred pristankom. To je precej lažje izvedljivo kot večsekundno lebdenje na mestu.
Sedaj bistveno vprašanje. Je bila predstavitev Tesle Roadsterja ustvarjena z umetno inteligenco? Mogoče so bili določeni prizori računalniško obdelani ali ustvarjeni s CGI. Toda to še ne pomeni, da je prikazani manever fizikalno nemogoč. In prav to je bistvo celotne zgodbe.
Fizika namreč ne pozna argumenta, da nekaj ni mogoče, ker je videti preveč neverjetno. Pozna sile, pospeške, gravitacijo, tlak in energijo. Če vse te stvari pravilno razumemo in uporabimo, lahko dosežemo tudi rezultate, ki se na prvi pogled zdijo povsem absurdni.
Seveda to ne pomeni, da je Tesla že dokazala, da Roadster vse to zmore. Elon Musk ima dolgo zgodovino velikih obljub in zamujenih rokov. Roadsterja je predstavil že leta 2017, na cestah pa bi moral biti leta 2020. Zato je nekaj zdravega skepticizma povsem na mestu. Ampak obstaja velika razlika med tem, da nečesa še nismo videli neodvisno dokazanega, in tem, da nekaj razglasimo za nemogoče.
Nisem fizik. Sem pa dovolj radoveden, da poskušam razumeti, zakaj in kako bi nekaj lahko delovalo. Bolj ko sem se poglabljal v fizikalno ozadje tega manevra, bolj mi je postajalo jasno, da osnovna ideja sploh ni tako nora, kot se zdi na prvi pogled. Izvedba je seveda povsem druga zgodba.
Mogoče bo Musk tokrat res dostavil tisto, kar obljublja. Mogoče bomo spet čakali leta in leta. Ampak nekaj je jasno. Samo zato, ker se nam nekaj zdi nemogoče, še ne pomeni, da je tudi v resnici nemogoče. Namesto da ob vsakem neverjetnem prizoru takoj zavpijemo AI, bi se bilo včasih precej bolj koristno vprašati, kako bi bilo kaj takšnega sploh mogoče narediti. Ker prav zaradi takšne radovednosti in razumevanja fizike tehnologija napreduje.
Sicer bi bil pa zelo vesel, če bi se našel kakšen fizik in vse skupaj razložil s pogledom skozi svoje oči in podkrepil z računi.