Po družbenih omrežjih se širi zgodba o “francoski levičarski aktivistki”, ki naj bi vse življenje zagovarjala migrante, potem pa naj bi prav ti migranti izropali njeno trgovino, jo pretepli, popljuvali in poteptali. Zraven objave je fotografija pretresene ženske in seveda zapis, ki je kot nalašč za deljenje. Ampak preden deliš takšne zgodbe, jih vsaj preveri. Vem, da je precej lažje klikniti “deli”, še posebej, če se zgodba popolnoma ujema s tvojim političnim prepričanjem. Ampak prav zato bi morali biti še toliko bolj previdni.
- Ko zmanjka argumentov, ostanejo žaljivke, grožnje in laži / zakaj drugačno mnenje sproži toliko sovraštva?
- Lažejo, ponarejajo in ustvarjajo občutek krize / in ti ljudje bi radi vodili Slovenijo
- Zoran Stevanović, pravnomočne obsodbe in grožnje s tožbami
Kaj se je torej zgodilo? V Franciji so in še vedno potekajo množični protesti, ki jih spremljajo nasilje, razbijanje izložb in plenjenje trgovin. Med njimi obstaja tudi posnetek ženske, ki poskuša ustaviti plenilce in jih prepričuje, naj prenehajo. To je resnično. O izgredih so poročali Reuters, Le Monde in drugi francoski mediji. Vse ostalo v viralni objavi pa je povsem druga zgodba.
- Ženska je članica francoske levičarske stranke in zagovornica migracij.
Ni dokazov. Ni navedena stranka, nobena preverljiva izjava ali dokument, ki bi potrjeval takšno delovanje - V lasti ima prestižen butik, ki so ga izropali.
Posnetek prikazuje plenjenje supermarketa Franprix, ženska pa ni njegova lastnica - Napadalcem je povedala, da je zagovornica azila, oni pa so jo pljuvali in teptali.
Poročilo o posnetku opisuje njeno posredovanje in pozive, naj prenehajo, ne pa omenjenega pogovora, pljuvanja in teptanja - Izgubila je vse življenjsko delo zaradi migrantov, ki jih je zagovarjala.
Plenjenje je resnično, toda njeno lastništvo, osebna izguba in migrantski status storilcev niso ugotovljeni
Kaj je ugotovil Le Monde? Novinarka Raphaëlle Bacqué opisuje prizor pri izropanem supermarketu Franprix na ulici Rue du Faubourg-du-Temple. Poroča o 24-letni študentki igralstva Emmi Kunstlich, ki je poskušala ustaviti plenilce in kritizirala njihove napade, ker nimajo političnega sporočila ter lahko pomagajo skrajni desnici priti na oblast.
Zgodba se je v skoraj enaki obliki že prej širila v angleščini, med drugim na twitterju. Sedaj jo nekateri pri nas zgolj prevajajo in širijo naprej, kot da gre za preverjeno dejstvo. Zanimivo, kajne? Nekdo vzame resničen posnetek, mu doda politično primerno zgodbo in naenkrat imamo dokaz, kako so levičarji sami krivi za vse, kar se jim dogaja.
To seveda ne pomeni, da se nasilje in plenjenje nista zgodila. Sta se. Storilci morajo za svoja dejanja odgovarjati. Ne glede na to, od kje prihajajo in kakšno je njihovo politično prepričanje. Toda resničnega nasilja ni treba dodatno opremljati z izmišljenimi podrobnostmi, da bi dokazovali svoj politični prav.
Najbolj me pri takšnih objavah fascinira, kako hitro ljudje sprejmejo karkoli, če le potrjuje njihova prepričanja. Brez vprašanj. Brez preverjanja. Brez kančka dvoma. Potem se čudimo, zakaj je družba vse bolj razdeljena.
Mogoče bi bilo za začetek dovolj že to, da pred naslednjim klikom na “deli” za minuto vključimo možgane. Ja, tisti del pod lasmi. Ker fotografija je lahko resnična, dogodek se je lahko zgodil, zgodba ob njem pa je lahko povsem izmišljena. Če nekaj prebereš na Facebooku, to še ne pomeni, da je res. Tudi če ima objava tisoč všečkov in petsto delitev.