Zoran Stevanović se zadnje čase nekoliko manj pojavlja v medijih. Ko pa se, očitno ne more mimo svojih preteklih pravnomočnih obsodb. Namesto pojasnil vedno znova grozi s pravnimi postopki proti tistim, ki si upajo na glas povedati, da je bil pravnomočno obsojen. Zanimivo. Še posebej zato, ker ne gre za govorice, ampak za sodbe, o katerih so mediji poročali in objavili tudi dele sodnih dokumentov.
- Vi iz teorije, jaz iz prakse oziroma kako se je Zoran Stevanović zopet osmešil
- Zoran Stevanović najmanj trikrat pravnomočno obsojen
- Ali se je Zoran Stevanović (Resnica) samoovadil / so res na protestih imeli program za prepoznavanje obrazov
Morda Stevanović ne razume razlike med izbrisom obsodbe iz kazenske evidence in razveljavitvijo pravnomočne sodbe. Morda so mu tako razložili svetovalci. Ne vem. Vem pa, kaj piše v Kazenskem zakoniku. Prvi odstavek 82. člena KZ-1 določa: “Z zakonsko rehabilitacijo se izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.”
Tukaj se zgodba za Stevanovića očitno konča. Toda zakon je precej jasen. Izbris obsodbe iz kazenske evidence ne pomeni, da pravnomočna sodba nikoli ni obstajala. To pomeni, da posameznik po zakonski rehabilitaciji pravno velja za neobsojenega. Lahko pridobi potrdilo o nekaznovanosti in ne nosi več pravnih posledic izbrisane obsodbe.
Ne pomeni pa, da je bila sodba razveljavljena. Še manj, da se je zgodovina čudežno spremenila. Če je bil nekdo leta 2010 pravnomočno obsojen, je povsem mogoče, da leta 2026 velja za neobsojenega. Toda trditev, da je bil leta 2010 pravnomočno obsojen, je še vedno lahko povsem resnična.
Pri Stevanoviću so mediji dokumentirali najmanj tri pretekle pravnomočne kazenske obsodbe. Zaradi ogrožanja varnosti, poskusa goljufije zavarovalnice in goljufije pri posojilu. Vse tri so bile pozneje izbrisane iz kazenske evidence. Poročali so tudi o četrti pravnomočni sodbi zaradi izjav o nekdanjem kranjskem podžupanu, vendar je pri tej šlo za civilno zamudno sodbo, ne za četrto kazensko obsodbo. Tudi to razliko je treba spoštovati.
Seveda ima tudi Stevanović pravico do rehabilitacije, zasebnosti in varstva dobrega imena. Toda kot predsednik državnega zbora je javna osebnost, pri kateri je interes javnosti za informacije o preteklih ravnanjih precej večji kot pri običajnem državljanu. To ne pomeni neomejene pravice do poseganja v njegovo zasebnost, pomeni pa, da resničnih in relevantnih informacij ni mogoče kar prepovedati.
Zato se mi zdi njegovo sklicevanje na izbris obsodb precej nenavadno. Še posebej, kadar ob tem drugim očita kazniva dejanja zaradi omenjanja njegove preteklosti. Zakon mu omogoča rehabilitacijo. Ne omogoča pa mu, da bi za nazaj izbrisal zgodovinska dejstva.
Morda bi bilo zato bolj smiselno, da bi se ukvarjal z vprašanjem, zakaj so ga sodišča v preteklosti obsodila, in manj z grožnjami tistim, ki o teh obsodbah govorijo. Kajti razlika med “bil sem pravnomočno obsojen” in “danes veljam za neobsojenega” je precej preprosta. Človek, ki vodi državni zbor, bi jo moral razumeti. Ampak očitno je ne. Pa vseeno vodi državni zbor.