--- title: Desni pol nima civilne družbe. Zato bi Janša utišal 8. marec date: 2026-11-11T05:42:52Z modified: 2026-11-11T05:42:52Z permalink: "https://www.had.si/blog/2026/11/11/desni-pol-nima-civilne-druzbe-zato-bi-jansa-utisal-8-marec/" type: post status: publish excerpt: "" wpid: 391240 categories: - razmišljanja tags: - razmišljanja - civilna družba - demokrati - inštitut 8. marec - janez janša - nevladne organizacije - Nika Kovač - nsi - pavel rupar - resnica - rumeni jopiči - sds - viktor orban - slovenščina language: - slovenščina featured_image: "https://www.had.si/blog/wp-content/uploads/2026/11/hrcek.jpg" featured_image_alt: Hrcek timestamp: 2026-11-11T05:42:52Z --- Desni pol ima stranke. Ima podmladke. Ima medije, ki ponavljajo strankarska sporočila. Ima zveste podpornike, ki so pripravljeni braniti Janeza Janšo tudi takrat, ko bi bilo precej bolj smiselno, da bi bili tiho. Ima celo svoje civilne iniciative. Ampak nekaj jim očitno manjka. Civilna družba, ki ne potrebuje dovoljenja stranke, da pove, kaj si misli. Z drugimi besedami, desni pol nima civilne družbe - [SdS, NSi, Demokrati in Resnica bi prepovedovali tuji denar. 8. marec jim je pokazal fakof!](https://www.had.si/blog/2026/11/10/sds-nsi-demokrati-in-resnica-bi-prepovedovali-tuji-denar-8-marec-jim-je-pokazal-fakof/?output_format=md) - [Prepoved zakrivanja obraza: ne gre samo za burke, ampak tudi za protestnike](https://www.had.si/blog/2026/11/03/prepoved-zakrivanja-obraza-ne-gre-samo-za-burke-ampak-tudi-za-protestnike/?output_format=md) - [Podobnost med Vučićevimi in Janševimi podporniki](https://www.had.si/blog/2025/01/28/podobnost-med-vucicevimi-in-jansevimi-podporniki/?output_format=md) - [Ruparjevi protesti so v bistvu SdS protesti](https://www.had.si/blog/2025/02/20/ruparjevi-protesti-so-v-bistvu-sds-protesti/?output_format=md) Spomnite se rumenih jopičev. Nekaj deset ljudi, ki so se pojavili kot protiutež množičnim protestom proti Janševi vladi. Spomnite se Ruparjevih upokojencev, ki jih je vodil nekdanji poslanec SdS in katerih gibanje je kasneje postalo politična stranka. Seveda so na njihove shode prišli tudi ljudje z resničnimi težavami in upravičenimi zahtevami. Toda težko je spregledati politično povezavo. Na desnici se civilna iniciativa vse prevečkrat konča tam, kjer se začne strankarska centrala. Na levem polu imamo civilno družbo, ki je precej bolj raznolika, glasna in predvsem nepredvidljiva. Okoljevarstvenike, sindikate, študente, kulturnike, aktiviste, nevladne organizacije in ljudi, ki jim preprosto ni vseeno. Med seboj se ne strinjajo o vsem. Toda ko gre za skupne vrednote, znajo stopiti skupaj. Ne zato, ker bi dobili SMS iz centrale “deli”, ampak ker razumejo pomen solidarnosti. Ravno to je za Janeza Janšo največja težava. Ljudje, ki ne skočijo na ukaz. Ljudje, ki jih ne moreš utišati s strankarsko disciplino. Ljudje, ki ne potrebujejo vodje, da bi razumeli, kdaj je oblast prestopila mejo. Zato se je treba vprašati, zakaj so SdS, NSi, Demokrati in Resnica zdaj tako nenadoma zaskrbljeni zaradi sodelovanja civilne družbe v volilnih in referendumskih kampanjah. Predlagajo zakon, po katerem organizacije, ki so v zadnjih petih letih prejele denar iz tujine, ne bi smele organizirati takšnih kampanj. Razlaga? Preprečevanje tujega vpliva. Lepo se sliši. Dokler ne pogledaš, koga bi takšna ureditev najbolj prizadela. Inštitut 8. marec je namreč že večkrat dokazal, da lahko mobilizira ljudi, ne da bi moral za dovoljenje vprašati politično stranko. Da lahko poveže različne skupine in da lahko vpliva na izid referenduma. Se spomnite referenduma o vodah leta 2021: 682.760 ljudi oziroma 86,75 % veljavnih glasov je zavrnilo zakon, pri kampanji pa je imel pomembno vlogo Inštitut 8. marec. To je nekaj, česar se Janez Janša očitno boji precej bolj kot katerega koli političnega tekmeca. Stranko lahko napadaš na predvolilnih soočenjih. Lažeš, zavajaš, potvarjaš. Za njegove privžrence je vse kar izjavi Janez resnica. Civilne družbe, ki je ne obvladuješ, pa ne moreš preprosto zamenjati ali ji ukazati, naj bo tiho. Če je ne moreš premagati, poskušaš spremeniti pravila igre. Takšen pristop poznamo iz Madžarske Viktorja Orbána, kjer so oblasti leta omejevale neodvisne nevladne organizacije in kritične medije z zakonodajo, nadzorom in pritiski. Seveda Slovenija ni Madžarska in vsak predlog omejevanja financiranja še ni avtoritarizem. Toda vzorec je dovolj znan, da bi morali ob njem zazvoniti alarmi. Najprej civilno družbo razglasiš za podaljšano roko tujih interesov. Potem jo predstaviš kot nevarnost za državo. Na koncu pa ji z zakonom poskušaš odvzeti možnost vplivanja na javne odločitve. Največja ironija je, da prav tisti, ki imajo polna usta domoljubja, očitno najtežje prenašajo državljane, ki razmišljajo s svojo glavo. Domovina jim je sveta. Narod tudi. Dokler ta narod glasuje pravilno, razmišlja pravilno in uboga pravilnega vodjo. Moje mnenje je preprosto. Pri tem predlogu ne gre zgolj za tuje financiranje. Gre za politično maščevanje Inštitutu 8. marec in za poskus omejitve enega najmočnejših glasov civilne družbe. Pri tem se ne bi smeli slepiti, da gre samo za Niko Kovač. Danes je tarča 8. marec. Jutri je lahko katera koli organizacija, ki bi si drznila nasprotovati oblasti. Nikar si ne zatiskajo oči, da se to ne bo zgodilo slej kot prej. Janez je pač postal predvidljiv in njegov modus operandi je deja vu iz učbenikov v drugih državah. Demokracija ni sistem, v katerem lahko ljudstvo spregovori samo vsaka štiri leta, vmes pa mora biti tiho. Civilna družba ni okrasek demokracije. Je njen korektiv. Predvsem pa civilna družba ni dolžna biti všeč tistemu, ki trenutno sedi na oblasti.