Noč med 30. aprilom in 1. majem je star poganski običaj imenovan Beltane (ali pa tudi Valpurgis). Označuje začetek tretje četrtine, ali pa druge polovice keltskega leta, kjer novo leto nastopi na Samhain / 31. oktober. 1. maj je tudi praznik dela, mednarodni praznik. Izvira iz Amerike, kot spomin na krvave demonstracije leta 1886.

• Mi2 – besedilo – Zbudi me za 1. maj
• Čigava zgodovina je prava zgodovina?

Nekoč, v nekih drugih časih, je bilo delo spoštovano. Po nekaterih podatkih naj bi vsak deseti Slovenec živel pod pragom revščine in med njimi je zelo veliko tistih, ki so samozaposleni. Država se je pač odločila, da bo s subvencijami za samozaposlene reševala problem brezposelnosti, vendar je to rešitev zgolj za nekaj časa.

Vsak si je sam kriv, kajne? Ja, drži. Povsem. Pa vendar ne drži. Marsikdo, ki je delal 30 in več let v istem podjetju (spomnimo se na svoje starše, ki so imeli eno zaposlitev v življenju in so v njej dočakali svojo zasluženo pokojnino) težko najde novo službo, če je lastnik podjetja ugotovil, da ne potrebuje toliko delavcev in da mu je v bistvu pomemben zgolj dobiček.

In ko smo pri dobičku – seveda. Vsak lastnik podjetja gleda na dobiček. Živimo v svetu, kjer je to edina dobrina (??) in kjer edino to šteje. Odnosi med zaposlenimi, delovni čas… nepomembno. Dela se, dokler delo ni opravljeno. In ko je nekdo zelo sposoben, se najde še več dela, ta se človeku vzame vsa svoboda in postane 24/7 robot, ki razmišlja in živi zgolj za službo. Če obstaja prosti čas, potem se ga preživlja v krogu službenih kolegov, ker to so dejansko edini ljudje, s katerimi dnevno ljudje komunicirajo. Marsikdo vidi otroke zgolj na slikah, ali pa na zaslonu telefona in ko že mirno zaspijo.

Državne službe, mar ne? Osem urni delovnik in veliko veliko dopusta. Brez problema se preživi kakšen mesec na bolniški in potem se zopet vrne nazaj v službo. Ampak tudi ta državni proletatirat se malce spreminja, saj ni mogoče, da bi bili vsi zaposleni v državnih službah. Veliko je takšnih, ki se dejansko trudijo in ki niso zgolj fikusi, kot je bilo to v navadi kmalu po osamosvojitvi. Vendar je še vedno preveč ljudi in premalo organizirano vse skupaj. Namesto vitke javne uprave imamo v Sloveniji obilno. Kljub temu, da plače niso najvišje, so benefiti takšne službe odlični in omogočajo normalen razvoj družine. Veliko bolj normalen, kot pa zaposlitev v privatnih podjetjih, kjer je delavec zgolj in samo številka in zgolj in samo potrošno blago, ki se ga po uporabi zavrže.

Verjetno je veliko ljudi nesrečnih v svojih službah. 12 urni delovnik, ki je plačan zgolj 8 ur je nekaj povsem normalnega. Stres in pritiski so veliki. Vendar ljudje vztrajajo. Ker imajo kredite, leasinge, ker imajo otroke in se zavedajo, da morajo skrbeti zanje. Po drugi strani pa trpijo in jim to, kar zaslužijo zadostuje zgolj za preživetje. In takšni ljudje se vrtijo okoli svoje osi. Ne najdejo rešitve za naprej in ne najdejo iz začaranega kroga. Pa vendar. So si sami krivi?

Ja, nekoč je nekdo rekel, da je vsako delo častno, če ga častno opravljaš. Drži in se strinjam. Vendar bo potrebno dodati temu reku še nadaljevanje – vsako delo je častno, dokler lahko zdržiš vse skupaj, potem ne gre več naprej. Potem pa se sprašujemo, zakaj je v Sloveniji visoka brezposelnost? Zakaj ljudje nimajo ničesar? Najbolj smešno je, da pri nas ni še veliko več kriminala in da ni še več samomorov. Kajti ljudje, ki so izgubili vse (služba je za veliko ljudi vse v življenju), nimajo kaj več izgubiti in lahko dejansko naredijo velike neumnosti, ki jih sicer ne bi nikoli. Država? Briga njo za ljudi. Vsake štiri leta so vsi politiki polni lepih besed in obljub, potem pa se jim sladko jebe.

Aha, kje je tukaj 1. maj? Glede na to, da je število brezposelnih veliko, tudi 1. maj ni več isto, kot je bil. Je zgolj in samo še en dan v letu, ki je nekoč marsikomu pomenil veliko. Ampak želeli smo kapitalizem, kajne? In sedaj imamo to, kar si zaslužimo!

Objava Živel 1. maj / živel praznik dela originalno objavljena na had blog.

Aleš Primc je tisti človek, ki si želi preko otrok priti v politiko. Ja, igra na karto otrok, kljub temu, da gre zgolj za politično pamflet. V maniri predvolilnega časa se je očitno odločil, da bo “pridobil” pozornost na tviterju z objavo laži – #fakeshit.

• Bo referendum o splavu postal realnost in bo Aleš Primc rešil Slovenijo?
• Aleš Primc / Gibanje za otroke in družine / prepoved splava in za obvezno služenje vojske
• Tudi duhovniki si zaslužijo prosto nedeljo, naj bo maša v ponedeljek!

Namreč, kljub temu, da česa drugega človek ne bi niti pričakoval, pa mi je ta njegov tvit dal misliti. Če takšni ljudje pridejo v politiki na položaje, potem bomo kmalu dobili spremenjeno zgodovino.

Mogoče za Primca, ko bo naslednjič zopet klatil neumnosti – obstaja google, ki ti vrže precej manj “fake” informacije – http://time.com/3836834/may-day-labor-history/

Praznik dela, 1. maj, na našem ozemlju uvedel Hitler leta 1941, od takrat neprekinjeno do danes.

— Primc Ales (@ales_primc) May 1, 2018

Objava Zakaj Aleš Primc laže / 1. maj, na našem ozemlju uvedel Hitler leta 1941 originalno objavljena na had blog.

Razmišljate o tem, da bi šli na počitnice v Italijo? Da bi se z avtom za 1. maja odpeljali na potovanje po Italiji? Če se še niste odločili, kje boste preživeli prvomajske počitnice, potem so spodaj objave, ki vam bodo mogoče malce olajšale iskanje destinacije – ideje za izlet, ali pa počitnice.

Ja, Italija mi je od nekdaj všeč, kljub temu, da ne prenesem Italijanov, ker so glasni in dokaj nekulturni. Ampak Italija skriva veliko več, kot pa samo Italijane!

Nasveti – kako odkriti pravi Italijo in pri tem preživeti z mirnimi živci:

• vožnja po Italiji bo precej manj stresna, če preklopite v “vaffanculo” režim – tako, kot vozijo oni, vozite tudi vi
• pojdite v tiste restravracije, ki so polne Italijanov in kjer so glasni gostje – to pomeni, da uživajo in da boste dobili res dobro hrano
• izklopite navigacijo in se pustite izgubiti – če boste zašli, potem ste nekaj naredili prav. Naj bo pot pomembna in ne končna destinacija
• jezik ni problem. Italijani ne razumejo ravno veliko jezikov, ampak z njimi se da vse dogovoriti – samo vživite se v njihovo kožo
• vstopnine so drage in ponavadi je potrebno čakati precej časa – če že, potem rezervirajte preko spleta, ali pa obiščite kakšno drugo lokacijo, ki se vam bo prav tako vtisnila v spomin
• svet glejte s svojimi očmi in ne preko telefona – znanci in kolegi bodo na Facebooku videli par vaših fotografij in algoritem jih bo kmalu pojedel – vi pa boste obdržali te spomine v sebi za večno
• pustite, da vas Italija sama prevzame in zvečer si naročite kozarec vina in uživajte. Saj veste la vita è bella

Pisa, Firence, Benetke, Cinque Terre, Amalfi beach, Rim, Portoferrario, Ischia, Siracusa, Trapani, Taormina, Ragusa, Neapelj, Siena, Rimini,… samo nekaj krajev, ki jih je vredno obiskati in ki so našli omembo na mojem blogu.

• Gelateria Dondoli / San Gimignano / najboljši sladoled na svetu
• Bagno Vignoni / Toskana / najstarejše rimske terme / video in fotografije
• Čudovita Siena / Toskana / video in fotografije
• Assisi / Umbrija / bazilika svetega Frančiška / video in fotografije
• Perugia / Umbrija / video in fotografije
• Bagni San Filippo / naravne terme / kopanje v potoku / video in fotografije
• Museo Leonardino Vinci / Leonardo da Vinci / rojstni kraj in muzej
• Kje najti resnično Toskano in resnično Provanso?
• Firence – fotografije – Florence – photos
• Vila Mulino – Portoferraio – kraj kjer je živel Napoleon Bonaparte
• Otok Ischia – fotografije
• Cinque Terre photos – Cinque Terre fotografije
• Amalfi beach – fotografije
• Montagnana
• Toskana
• Pisa photos – Pisa panoramske fotografije
• Saturnia – naravne terme in žveplena voda
• Spomin na lanske počitnice – Ischia, Amalfi Beach, Neapelj, Rim, Firence
• Hotwire – Together Florence Inn – hotel s štirimi zvezdicami v Firencah
• Firence – fotografije – Florence – photos
• Firence, malo drugače – fotografije
• Saturnia – naravne terme in žveplena voda
• Saturnia Tuscany hotel in Booking.com Tonight aplikacija
• Resnična Toskana – kičaste fotografije
• Rim – hotel Raphael – pogled iz vrha na Rim
• Rim – fotografije
• Polje maka in oljčne repice – heroin in sladkor – fotografije
• Hotel Barbato – Neapelj
• Ischia – trajekt
• Ischia – Hotel Continental Terme – fotografije
• Aragon Castle in Ischia Ponte – fotografije
• Pred fontano di Trevi se lahko pripelješ z avtom!
• Hotel Lloyd’s Baia – Vietri sul Mare
• Vietri sul Mare – mesto keramike
• Hotel Artis – Rimini
• Rimini – fotografije jutranjega sprehoda po neskočni obali
• Polje maka – fotografije
• Lignano Sabbiadoro – Italija
• Republika San Marino – fotografije
• Sicilija – Siracusa, Trapani, Taormina, Ragusa fotografije – 1.del
• Sicilija – Siracusa, Trapani, Taormina, Ragusa fotografije – 2.del

Rimini – fotografije jutranjega sprehoda po neskočni obali

Saturnia – naravne terme in žveplena voda

Firence – fotografije – Florence – photos

Amalfi beach – fotografije

Rim – fotografije

Resnična Toskana – kičaste fotografije

Republika San Marino – fotografije

Otok Ischia – fotografije

Aragon Castle in Ischia Ponte – fotografije

Objava Z avtom po Italiji / 1. maj v Italiji / počitnice ali potovanje originalno objavljena na had blog.

Noč med 30. aprilom in 1. majem je star poganski običaj, Beltane (ali pa tudi Valpurgis). Označuje začetek tretje četrtine, ali pa druge polovice keltskega leta, kjer novo leto nastopi na Samhain / 31. oktober. 1. maj je tudi praznik dela, mednarodni praznik. Izvira iz Amerike, kot spomin na krvave demonstracije leta 1886.

• Mi2 – besedilo – Zbudi me za 1. maj
• 1. maj – praznik dela in kresovanje
• Čigava zgodovina je prava zgodovina?

Nekoč, v nekih drugih časih, je bilo delo spoštovano. Sedaj je delo rariteta, saj je več kot 110.000 Slovencev brezposelnih, zelo veliko pa je tudi samozaposlenih. Po nekaterih podatkih naj bi vsak deseti Slovenec živel pod pragom revščine in med njimi je zelo veliko tistih, ki so samozaposleni. Država se je pač odločila, da bo s subvencijamo za samozaposlene reševala problem brezposelnosti, vendar je to rešitev zgolj za nekaj časa. Potem se kalvarija ponovi.

Vsak si je sam kriv, kajne? Ja, drži. Povsem. Pa vendar ne drži. Marsikdo, ki je delal 30 in več let v istem podjetju (spomnimo se na svoje starše, ki so imeli eno zaposlitev v življenju in so v njej dočakali svojo zasluženo pokojnino) težko najde novo službo, če je lastnik podjetja ugotovil, da ne potrebuje toliko delavcev in da mu je v bistvu pomemben zgolj dobiček.

In ko semo pri dobičku – seveda. Vsak lastnik podjetja gleda na dobiček. Živimo v svetu, kjer je to edina dobrina (??) in kjer edino to šteje. Odnosi med zaposlenimi, delovni čas… nepomembno. Dela se, dokler delo ni opravljeno. In ko je nekdo zelo sposoben, se najde še več dela, ta se človeku vzame vsa svoboda in postane 24/7 robot, ki razmišlja in živi zgolj za službo. Če obstaja prosti čas, potem se ga preživlja v krogu službenih kolegov, ker to so dejansko edini ljudje, s katerimi dnevno ljudje komunicirajo. Marsikdo vidi otroke zgolj na slikah, ali pa na zaslonu telefona in ko že mirno zaspijo.

Državne službe, mar ne? Osem urni delovnik in veliko veliko dopusta. Brez problema se preživi kakšen mesec na bolniški in potem se zopet vrne nazaj v službo. Ampak tudi ta državni proletatirat se malce spreminja, saj ni mogoče, da bi bili vsi zaposleni v državnih službah. Veliko je takšnih, ki se dejansko trudijo in ki niso zgolj fikusi, kot je bilo to v navadi kmalu po osamosvojitvi. Vendar je še vedno preveč ljudi in premalo organizirano vse skupaj. Namesto vitke javne uprave imamo v Sloveniji obilno. Kljub temu, da plače niso najvišje, so benefiti takšne službe odlični in omogočajo normalen razvoj družine. Veliko bolj normalen, kot pa zaposlitev v privatnih podjetjih, kjer je delavec zgolj in samo številka in zgolj in samo potrošno blago, ki se ga po uporabi zavrže.

Verjetno je veliko ljudi nesrečnih v svojih službah. 12 urni delovnik, ki je plačan zgolj 8 ur je nekaj povsem normalnega. Stres in pritiski so veliki. Vendar ljudje vztrajajo. Ker imajo kredite, leasinge, ker imajo otroke in se zavedajo, da morajo skrbeti zanje. Po drugi strani pa trpijo in jim to, kar zaslužijo zadostuje zgolj za preživetje. In takšni ljudje se vrtijo okoli svoje osi. Ne najdejo rešitve za naprej in ne najdejo iz začaranega kroga. Pa vendar. So si sami krivi?

Ja, nekoč je nekdo rekel, da je vsako delo častno, če ga častno opravljaš. Drži in se strinjam. Vendar bo potrebno dodati temu reku še nadaljevanje – vsako delo je častno, dokler lahko zdržiš vse skupaj, potem ne gre več naprej. Potem pa se sprašujemo, zakaj je v Sloveniji visoka brezposelnost? Zakaj ljudje nimajo ničesar? Najbolj smešno je, da pri nas ni še veliko več kriminala in da ni še več samomorov. Kajti ljudje, ki so izgubili vse (služba je za veliko ljudi vse v življenju), nimajo kaj več izgubiti in lahko dejansko naredijo velike neumnosti, ki jih sicer ne bi nikoli. Država? Briga njo za ljudi. Vsake štiri leta so vsi politiki polni lepih besed in obljub, potem pa se jim sladko jebe.

Aha, kje je tukaj 1. maj? Glede na to, da je število brezposelnih veliko, tudi 1. maj ni več isto, kot je bil. Je zgolj in samo še en dan v letu, ki je nekoč marsikomu pomenil veliko. Ampak želeli smo kapitalizem, kajne? In sedaj imamo to, kar si zaslužimo!

Objava 1. maj / Beltane / praznik dela in kresovanje originalno objavljena na had blog.

Nekoč, v nekih drugih časih, je bilo delo spoštovano. Sedaj je delo rariteta, saj je več kot 120.000 Slovencev brezposelnih, zelo veliko pa je tudi samozaposlenih. Po nekaterih podatkih naj bi vsak deseti Slovenec živel pod pragom revščine in med njimi je zelo veliko tistih, ki so samozaposleni. Država se je pač odločila, da bo s subvencijamo za samozaposlene reševala problem brezposelnosti, vendar je to rešitev zgolj za nekaj časa. Potem se kalvarija ponovi.

Vsak si je sam kriv, kajne? Ja, drži. Povsem. Pa vendar ne drži. Marsikdo, ki je delal 30 in več let v istem podjetju (spomnimo se na svoje starše, ki so imeli eno zaposlitev v življenju in so v njej dočakali svojo zasluženo pokojnino) težko najde novo službo, če je lastnik podjetja ugotovil, da ne potrebuje toliko delavcev in da mu je v bistvu pomemben zgolj dobiček.

In ko semo pri dobičku – seveda. Vsak lastnik podjetja gleda na dobiček. Živimo v svetu, kjer je to edina dobrina (??) in kjer edino to šteje. Odnosi med zaposlenimi, delovni čas… nepomembno. Dela se, dokler delo ni opravljeno. In ko je nekdo zelo sposoben, se najde še več dela, ta se človeku vzame vsa svoboda in postane 24/7 robot, ki razmišlja in živi zgolj za službo. Če obstaja prosti čas, potem se ga preživlja v krogu službenih kolegov, ker to so dejansko edini ljudje, s katerimi dnevno ljudje komunicirajo. Marsikdo vidi otroke zgolj na slikah, ali pa na zaslonu telefona in ko že mirno zaspijo.

Državne službe, mar ne? Osem urni delovnik in veliko veliko dopusta. Brez problema se preživi kakšen mesec na bolniški in potem se zopet vrne nazaj v službo. Ampak tudi ta državni proletatirat se malce spreminja, saj ni mogoče, da bi bili vsi zaposleni v državnih službah. Veliko je takšnih, ki se dejansko trudijo in ki niso zgolj fikusi, kot je bilo to v navadi kmalu po osamosvojitvi. Vendar je še vedno preveč ljudi in premalo organizirano vse skupaj. Namesto vitke javne uprave imamo v Sloveniji obilno. Kljub temu, da plače niso najvišje, so benefiti takšne službe odlični in omogočajo normalen razvoj družine. Veliko bolj normalen, kot pa zaposlitev v privatnih podjetjih, kjer je delavec zgolj in samo številka in zgolj in samo potrošno blago, ki se ga po uporabi zavrže.

Verjetno je veliko ljudi nesrečnih v svojih službah. 12 urni delovnik, ki je plačan zgolj 8 ur je nekaj povsem normalnega. Stres in pritiski so veliki. Vendar ljudje vztrajajo. Ker imajo kredite, leasinge, ker imajo otroke in se zavedajo, da morajo skrbeti zanje. Po drugi strani pa trpijo in jim to, kar zaslužijo zadostuje zgolj za preživetje. In takšni ljudje se vrtijo okoli svoje osi. Ne najdejo rešitve za naprej in ne najdejo iz začaranega kroga. Pa vendar. So si sami krivi?

Ja, nekoč je nekdo rekel, da je vsako delo častno, če ga častno opravljaš. Drži in se strinjam. Vendar bo potrebno dodati temu reku še nadaljevanje – vsako delo je častno, dokler lahko zdržiš vse skupaj, potem ne gre več naprej. Potem pa se sprašujemo, zakaj je v Sloveniji visoka brezposelnost? Zakaj ljudje nimajo ničesar? Najbolj smešno je, da pri nas ni še veliko več kriminala in da ni še več samomorov. Kajti ljudje, ki so izgubili vse (služba je za veliko ljudi vse v življenju), nimajo kaj več izgubiti in lahko dejansko naredijo velike neumnosti, ki jih sicer ne bi nikoli. Država? Briga njo za ljudi. Vsake štiri leta so vsi politiki polni lepih besed in obljub, potem pa se jim sladko jebe.

Aha, kje je tukaj 1. maj? Glede na to, da je število brezposelnih veliko, tudi 1. maj ni več isto, kot je bil. Je zgolj in samo še en dan v letu, ki je nekoč marsikomu pomenil veliko. Ampak želeli smo kapitalizem, kajne? In sedaj imamo to, kar si zaslužimo!

Objava 1. maj – praznik dela originalno objavljena na had blog.

Komad za današnji dan – 1. maj – praznik dela, ki ga izvaja meni všečna skupina Mi2 – Zbudi me za 1. maj

Besedilo – Mi2 – Zbudi me za 1. maj

Zbudi me za praznik,
kot si me zbujala takrat,
ko prvi Maj je bil,
v zelenju regradovih trat.

Bosa sve ležala,
gola pozabila na mraz uuuu.

Al’ se še spomniš lučk,
vjetih v kito tvojih las?
Uuu, preden vzel naju je čas.

Saj te ne obsojam,
seveda si ravnala prav uuu,
si pač odšla za njim,
ki ti bo lahko nekaj dal.

Čudovita žena,
v zavetju krasnega moža uuu,
ki lahko kupi čas,
ki zna, ki zmore, ki ima,
uuu in ne opazi, ko teni doma.

Zbudi me za prvi Maj,
zbudi me, ko stal bo mlaj.

Veš jaz pa ostajam,
v brezskrbju svojega sveta uuu,
vpet med gostilno, dom
in hladna jutra delavska.

Brez velikih ciljev,
brez lažnih upov in želja uuu,
sanjam pretekle dni in čakam jutro praznika,
uuu, ki ga še vedno ljubim zaoba.

Zbudi me za prvi Maj,
zbudi me, ko stal bo mlaj,
(kolikor časa lahko ponavljaš)

Objava Mi2 – besedilo – Zbudi me za 1. maj originalno objavljena na had blog.

V Kiberpipi bo v ponedeljek, 11. maja, ob 18. uri, prvič organiziran MobileMonday Slovenija – MoMoSlo.

Kaj hudiča je MoMoSlo se sprašuješ?
MobileMonday se dogaja v več 90 različnih držvah in je namenjen druženju ljudi, ki se ukvarjajo z mobilnim svetom. Najprej so na vrsti predavanja, kasneje pa druženje.

Seveda so na MoMoSlo vabljeni vsi, ki jih mobilno področje zanima. Tako predstavniki mobilnih operaterjev, fantje ki v garažh delajo mobilne naprave, programerji ki razvijajo mobilne aplikacije in tudi tisti, ki bi radi naredili prve korake v mobilni svet in spoznali ljudi, ki se s tem ukvarjajo tudi profesionalno in služijo denar na svetovni mobilni sceni.

MoMoSlo #0 – Pilot!

18:00 – 18:10 | Prolog
18:10 – 18:45 | Predavanje: Andraž Logar (3fs) – Web2Mobile
18:45 – 19:00 | Odmor (čas za hitro debato na temo predavanja)
19:00 – 19:45 | Delavnica: Tadej Gregorčič – Unity3D in 30 minutes
19:45 – 24:00 | Real Life Social Networking

Objava MobileMonday tudi v Sloveniji – MoMoSlo originalno objavljena na had blog.

Od 1. maja je White House prisoten tudi na Twitterju.

Včeraj, ko sem si ogledoval Washington, sem si seveda moral od blizu ogledati tudi White House – od blizu pomeni izza ograje, ki je precej oddaljena od same zgradbe in je močno zastražena.
Ker je bila Bela hiša očitno polna in so se gostje ravno pripravljali za odhod, so za naš odhod poskrbeli tudi policisti in varnostniki – v video posnetku – ko bom imel malce več časa pa objavim še postavitev snajperistov in ostalega, ki skrbi za varnost Baracka Obame.

Objava White House on Twitter originalno objavljena na had blog.

Jamajčan Usain Bolt je včeraj popravil lasten svetovni rekord v teku na 100 metrov in si pritekel zlato olimpijsko medaljo.
31. maja je na Reebok Grand Prixu tekel 9.72, včeraj pa je novo mejo postavil na 9.69 sekund.
Vendar je bil njegov tek nekaj povsem drugega, kot smo navajeni na vrhunskih tekmah. Vsak športnik se do zadnjega atoma moči bori za prvo mesto, Usain pa je skoraj deset metrov pred koncem proge spustil roke (“vrgel padalo“), ležerno pogledal po tribunah in se ob prihodu čez cilj zmagoslavno udaril po prsih.

Objava Usain Bolt – olimpijski tek na 100 metrov – 9.69 – nov svetovni rekord originalno objavljena na had blog.

Napovednik za prihodnje dni:
7. maj – 19:00 – Ljubljana, Kiberpipa – Spletne urice: O’Reilly Web 2.0 Expo (Jure Čuhalev)
7. maj – 21:30 – Ljubljana, K4 – Fotografska razstava: K4 v K4, 2002-2008
9. maj – Internautica – Portorož – Internautica hostese in čolni
9. maj – 19:00 – Super Special Ljubljana – Rally Saturnus – 30. Rally Hella Saturnus Ljubljana – Zagorje se pričenja – Rally Hella Saturnus – super special stadion Ilirija – Rally Hella Saturnus – HP Čemšenik – Rally Hella Saturnus – Servisna cona Zagorje – Rally Hella Saturnus – HP Čeče
10. maj – Štanjel – Poroka Janez Janša in Urška Bačovnik
11. maj – Pohorje, Maribor – MTB World Cup – Mountain Bike World Championship Pohorje – 4x – Mountain Bike World Championship Pohorje 2007 – Downhill Trening
12. – 14. maj – Portorož – NTK Konferenca

Mi bo vse to uspelo obiskati?

Objava Napovednik originalno objavljena na had blog.