Ko se je pojavil internet, smo govorili, da bo spremenil svet. Potem so prišla družbena omrežja in smo verjeli, da bodo povezala ljudi. Danes je tukaj umetna inteligenca in pričakovanja so visoka. AI bo spremenil način kako delamo, kako ustvarjamo, kako komuniciramo in kako razmišljamo. Verjetno ga bo res. Ampak vsaka nova tehnologija s sabo prinese tudi nekaj, česar na začetku ne opazimo. Umetna inteligenca nam omogoča, da smo hitrejši, učinkovitejši in produktivnejši. Hkrati pa obstaja nevarnost, da bomo zaradi nje postali vedno bolj podobni drug drugemu. Svet bo postal generični AI produkt, če bomo vsi uporabljali enake vhodne podatke.

• Tudi vaša elektronska sporočila piše AI?
• Slovenska družina je AI družina, kajne?
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?

Danes lahko vsak v nekaj sekundah napiše članek, pripravi predstavitev, ustvari oglas, napiše elektronsko sporočilo ali ustvari fotografijo. Vse skupaj je že precej dobro. Pravzaprav včasih zelo dobro. Besedila so slovnično pravilna, ideje so urejene, ampak slike so ponavadi generične. Težava je v tem, da začne vse skupaj izgledati enako. Deja vu na vsakem koraku.

Če tisoč ljudi uporabi isti AI model in mu da podobna navodila, bodo rezultati podobni. Ne zato, ker bi AI kopiral enega človeka, ampak zato, ker deluje na podlagi vzorcev. Ustvari tisto, kar je najbolj verjetno, najbolj sprejemljivo in najbolj pričakovano. Ravno tukaj se začne izgubljati nekaj, kar je bilo vedno pomembno. Človeški odtis.

Najbolj zanimivi ljudje nikoli niso bili zanimivi zato, ker so bili popolni. Bili so zanimivi zaradi svojih zgodb, svojih izkušenj, svojih napak in svojih pogledov na svet. Nekdo, ki napiše stavek na svoj način, tudi če ni najbolj elegantno sestavljen, ima pogosto več vrednosti kot popoln tekst, ki bi ga lahko napisal kdorkoli. To je bil vedno čar interneta v njegovih začetkih.

Ljudje smo pisali bloge, ker smo imeli nekaj povedati. Objavljali smo fotografije, ker smo želeli pokazati svoj pogled na svet. Ustvarjali smo vsebine, ki niso bile nujno popolne, ampak so imele osebnost. Danes lahko v nekaj trenutkih dobimo vsebino, ki je optimizirana za iskalnike, prilagojena algoritmom in napisana tako kot naj bi bila napisana. Ampak včasih imam občutek, da pri tem izgubljamo ravno tisto, zaradi česar smo sploh začeli ustvarjati. Človeškost.

AI bo nedvomno postal eden izmed pomembnejših pripomočkov našega časa. Ne bo izginil in tudi nima smisla, da bi se mu upirali. Tisti, ki ga bodo znali uporabljati, bodo imeli prednost. Ampak mogoče bo prihodnost pripadala tistim, ki ga bodo uporabljali drugače. Ne tako, da bodo z njim ustvarili še eno popolno, generično vsebino, ampak tako, da bodo vanjo dodali nekaj svojega. Svoje izkušnje, svoje mnenje, svojo zgodbo. Da bodo pustili svoj prstni odtis.

Ker bo v svetu, kjer bo mogoče v nekaj sekundah ustvariti karkoli, največ vredno ravno tisto, česar ne bo mogoče ponoviti. Osebni pogled. Lastna izkušnja. Nekaj, kar ni popolno. Nekaj, kar je samo tvoje. Morda bo največji luksuz prihodnosti človek, ki bo še vedno znal napisati nekaj brez pomoči umetne inteligence. Ne zato, ker bo to nujno boljše. Ampak zato, ker bo drugačno.

Objava Svet postaja generičen AI produkt originalno objavljena na had blog.

V Sloveniji je letno preko 600 veselic. Po nekaterih podatkih celo več kot 850. Povprečno jih obišče več kot 1500 ljudi, kar pomeni skoraj milijon obiskovalcev letno. Če bi nekdo iskal definicijo slovenskega narodnega športa, bi verjetno najprej pomislil na smučarske skoke. Ampak številke kažejo nekaj drugega. Slovenci smo narod veselic. Plakati za veselice imajo svojo estetiko. Vedno so jo imeli. Že od daleč si vedel, za kaj gre.

• Tudi vaša elektronska sporočila piše AI?
• Algoritmi odločajo, kaj vidimo / kdo odloča o algoritmih?
• Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila
• Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca

Fotografija ansambla, kakšen harmonikar v prvi vrsti, nasmejani člani skupine v enakih srajcah, gasilski dom v ozadju in obvezno nekaj zvezdic, not ali kozolcev. Ni bil ravno vrhunec oblikovalske umetnosti, vendar si takoj vedel, kaj gledaš. V zadnjih dneh sem opazil nekaj plakatov za veselice, kjer so očitno pomagali algoritmi. Namesto fotografije skupine so bili na plakatu generični ljudje, ki ne obstajajo. Harmonike z dvajsetimi tipkami na eni strani in desetimi na drugi. Roke, ki imajo več prstov, kot jih dopušča biologija. Nasmehi, ki delujejo, kot da jih je nekdo ustvaril iz vseh stock fotografij zadnjih desetih let.

Priznam. Ni mi bilo všeč. Ne zato, ker bi imel karkoli proti umetni inteligenci. Ravno nasprotno. Kdor ne gre s časom, s časom gre, kajne? Problem ni tehnologija. Problem je, da je v določenih primerih njena uporaba preprosto napačna izbira.

Veselica je lokalni dogodek. Dogodek ljudi za ljudi. Organizira jo gasilsko društvo, športno društvo ali kakšna druga lokalna skupnost. Nastopajo pravi glasbeniki. Pridejo pravi obiskovalci. Pije se prava pijača in pečejo se pravi čevapčiči. Zakaj bi potem za promocijo uporabljali ljudi, ki ne obstajajo in jih generirajo LLMji.

Morda sem staromoden, ampak veliko raje vidim fotografijo ansambla, četudi je narejena s telefonom pred kulturnim domom, kot pa popolnoma generirano podobo nasmejane blondinke s harmoniko, ki bi jo težko našli tudi v najbolj odmaknjeni slovenski vasi.

Največja ironija pa je, da organizatorji verjetno želijo, da njihov dogodek deluje bolj profesionalno. V resnici pa pogosto dosežejo ravno nasprotni učinek. Umetna inteligenca ustvari podobo, ki je tehnično lepa, vendar popolnoma brez duše. Vse izgleda popolno, a hkrati prazno.

Mogoče je to samo začetek. Danes umetna inteligenca ustvarja plakate za veselice. Jutri bo ustvarila še ansambel. Pojutrišnjem bo napisala besedila za polke in valčke. Čez nekaj let bomo sedeli pod šotorom in poslušali virtualni ansambel, medtem ko bo umetna inteligenca v ozadju generirala aplavz.

Marsikdo bo rekel, da je to napredek. Sam pa bom verjetno še vedno raje pogledal nekoliko slabše oblikovan plakat z resničnimi ljudmi. Ker pri veselicah nikoli ni šlo za popolnost. Šlo je za pristnost. To pa je nekaj, česar umetna inteligenca za zdaj še ne zna ustvariti.

Spodnji plakat kreiran z umetno inteligenco.

Objava Ko plakate za veselice ustvarja umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

Če kaj sovražim, so elektronska sporočila, ki so napisana z AIjem. Ne s pomočjo AIja, ampak jih je napisal AI. Prepoznaš jih takoj. Saj veste, tista sporočila, ki se začnejo s spoštovani in potem nadaljujejo z dolgim uvodom, ki ne pove popolnoma ničesar. Polna “bullshita”, dolgih vezajev, čudnih narekovajev in stavkov, ki jih normalen človek nikoli ne bi napisal. Sploh v slovenščini ne. Zdi se mi, da je tega vsak dan več. Najbolj fascinantno pri vsem skupaj pa je, da ljudje mislijo, da tega ne opaziš. Da ne vidiš, da je nekdo odprl ChatGPT, napisal “prompt” odgovori prijazno in profesionalno in potem brez branja skopiral odgovor v elektronsko pošto. Problem ni umetna inteligenca. Problem je lenoba ljudi.

• Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?
• Nike Air Force 1 by had / najkice Nike by you so prepotovale pol sveta

Resno. Če mi pošiljaš elektronsko sporočilo, ki je namenjeno meni osebno, potem si menda lahko vzameš dve minuti časa in napišeš tri normalne stavke. Ne pa da dobim pet odstavkov generičnega tekst. Še bolj zabavno je, ko AI začne uporabljati stvari, ki jih ljudje pri nas skoraj nikoli ne uporabljajo. Dolgi vezaji. Narekovaji, ki jih sicer nihče ne uporablja. Čudne fraze. Stavki, ki so slovnično pravilni, ampak zvenijo, kot da jih je prevedel Google Translate leta 2011.

In potem dobiš občutek, da sploh ne komuniciraš z osebo, ampak z nekim korporativnim NPCjem, ki ti želi prodati inovativno rešitev, optimizacijo procesov ali pa želi zgolj vzpostaviti stik. Ne, hvala.

Mogoče sem staromoden, ampak meni veliko več pomeni kratko sporočilo v stilu: “Živjo, tole bi potrebovali. Bo šlo?” Kot pa štirinajst vrstic leporečenja, kjer nekdo s pomočjo AIja skriva dejstvo, da v resnici nima pojma, kaj bi sploh rad povedal.

Da o dolžini teh sporočil ne izgubljam besed. Zakaj imam pri AI elektronskih sporočilih vedno občutek, da berem seminarsko nalogo? Človek postavi vprašanje, odgovor pa ima 600 besed, tri alineje in pol ure poslavljanja. Pa saj nismo zaljubljenci, no.

Jaz se veselim dneva, ko bodo ljudje ponovno začeli pisati kot ljudje. Ironično je, da naj bi nam umetna inteligenca prihranila čas. V resnici ga meni krade, ko dobim takšno elektronsko sporočilo, saj moram iz petih odstavkov filtrirati tisti en stavek, ki dejansko vsebuje informacijo.

Uporabljam AI. Tudi sam si z njim kdaj pomagam. Ampak razlika je v tem, da AI uporabljam kot pomoč. Ne pa kot nadomestek lastnega razmišljanja in komunikacije. Ker ko človek ne zmore več napisati niti navadnega elektronskega sporočila brez pomoči umetne inteligence, potem imamo precej večji problem, kot se mogoče zdi na prvi pogled.

Objava Tudi vaša elektronska sporočila piše AI? originalno objavljena na had blog.

Če si v zadnjem času prejel email o neuspeli obnovi tvoje ChatGPT Plus naročnine, ne klikaj. Gre za prevaro. OpenAI ti ni poslal opozorila, da si “pozabil” plačati 24 dolarjev. Scammerji te skušajo zvabiti, da klikneš na gumb, vneseš podatke kartice in jih potem oni mirno uporabijo za svoje malenkosti.

• Poberi drek za svojim psom
• Se pogovarjate z umetno inteligenco in ste se spoprijateljili z njo?
• Zakaj Hrvati kupujejo v slovenskih trgovinah, če je njihov standard boljši od našega?

Pravi emaili od OpenAI prihajajo iz domen kot @openai.com ali @tm.openai.com. Če pride iz čudnega naključnega naslova, je to znak, da nekaj smrdi. Povezava v sporočilu te ne pelje na spletno stran, kjer bi rešil težavo, ampa te pelje na lažno stran, kjer si zapisujejo gesla in podatke o karticah, ne da bi se tega sploh zavedal.

Takšne prevare niso nič novega. Leta 2026 še vedno brskamo po internetu in dobivamo phishing sporočila, ki posnemajo OpenAI, pogosto z AI-generiranimi teksti, da bi izgledala resnična. Če imaš res težave s plačilom, se vedno prijavi neposredno na chat.openai.com. Nikoli, ampak res nikoli, ne klikaj povezav iz emailov.

Email, ki ga prejmeš, preprosto označi kot spam in ga izbriši. Če si že vnesel svoje podatke, kontaktiraj banko in blokiraj kartico. Vse ostalo je samo izguba časa in stresa.

Scammerji izkoriščajo priljubljenost ChatGPT in drugih AI orodij, zato bodi previden. Enostavno pravilo digitalnega sveta: če nekaj smrdi, potem smrdi.

Objava Previdno na spletu, scammerji so povsod originalno objavljena na had blog.

Nekoč smo verjeli internetu. Kar si našel, si pač našel. Brez nevidnega selektorja v ozadju. Že dolgo ni več tako. Danes večina ljudi ne brska več, ampak dobijo vsebino servirano. Če se nekaj pojavi v tvojem “feedu,” ni tam po naključju. Z namenom je tam. Preračunano, izbrano in uvrščeno v tvoj “feed”.  Ne vidiš vsega in nikoli ne vidiš večine. Do tebe pride predvsem tisto, kar je bilo izbrano zate. Izbrano na podlagi tvojih klikov, odzivov in navad. Ne po pomembnosti, ampak po verjetnosti, da se boš ustavil in reagiral. Vidiš predvsem tisto, za kar je algoritem ocenil, da bo pritegnilo tvojo pozornost, sprožilo odziv ali prineslo zaslužek platformi.

• Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila
• Novo leto, novi jaz? Ne, hvala
• Kako je Google Maps spremenil življenja domačinov v manjših krajih
• Ali je resnica še vedno vrednota?

Ko brskaš po instagramu, facebooku, tiktoku ali youtubu, nimaš pred sabo nevtralnega pregleda sveta, ampak izbor, ki je optimiziran za tvojo pozornost. Cilj teh sistemov ni resnica, ni kakovost in ni uravnotežen pogled, ampak čas, ki ga preživiš na platformi.

Več časa pomeni več oglasov in več prihodkov. Algoritmi sami po sebi niso zlobni, so pa zelo učinkoviti pri tem, za kar so narejeni. Nastanejo na podlagi odločitev ljudi, ki določijo, kaj šteje največ: kliki, odzivi, komentarji, delitve.

Če vsebina, ki razburja, prinaša več odziva kot mirna razlaga, bo dobila prednost. Če pretiravanje pritegne več pozornosti kot natančnost, bo sistem potisnil naprej pretiravanje. Zato ni pravo vprašanje, kako algoritem deluje, ampak komu koristi.

Platforme rade poudarjajo, da so algoritmi nevtralni, vendar niso. So odraz ciljev podjetij, ki jih uporabljajo, in ti cilji so poslovni. V praksi to pomeni, da je pogosto nagrajena vsebina, ki sproža močna čustva, tudi če ni najbolj točna ali koristna.

Uporabniki sicer lahko izberemo, komu sledimo, ne moremo pa zares izbrati, kaj od tega bomo dejansko videli. Kronološki prikaz objav je skoraj izginil, organski doseg je omejen, izbor pa filtriran.

Vratar informacij ni več urednik, ampak matematični model, ki se sproti uči iz našega vedenja. Rešitve niso preproste. Več transparentnosti bi pomagalo, prav tako boljše razumevanje, kako sistemi delujejo in kaj merijo. Pomembno pa je predvsem zavedanje, da naš pogled na svet skozi družbena omrežja ni celotna slika, ampak prilagojen izrez.

Naslednjič, ko boš imel občutek, da je neka tema povsod, se vprašaj, ali je res povsod ali samo v tvojem “feedu”. In ko naletiš na vsebino, ki te v trenutku razjezi ali šokira, se vprašaj še, ali je res pomembna, ali je samo zelo dobro optimizirana za tvojo pozornost. Razlika je večja, kot se zdi na prvi pogled.

Objava Algoritmi odločajo, kaj vidimo / kdo odloča o algoritmih? originalno objavljena na had blog.

Zadnje dni je zelo popularno nekaj, kar bi moralo sprožiti vse alarme. Ne zato, ker je tehnološko fascinantno, ampak ker je skrajno sporno. Govorim o “slačenju” ljudi s pomočjo umetne inteligence. Ja, prav ste prebrali. Naložiš fotografijo osebe in algoritem se odloči, da ve bolje kot ti, kaj je pod oblačili. Grok je orodje, ki ga sedaj nekateri izkoriščajo za to.

• Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca
• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• Umetna inteligenca in potovanja / garbage in – garbage out*
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?

Orodje, ki z vaše fotografije odstrani oblačila. Ne metaforično. Dobesedno. In ne, to ni “zabavna igračka” ali “tehnološki napredek”. To je direkten, nedopusten poseg v zasebnost. Problem ni v umetni inteligenci. Problem je v ljudeh, ki takšne stvari razvijajo, omogočajo in uporabljajo. Fotografija ni privolitev. Nikoli ni bila. In dejstvo, da lahko nekdo z nekaj kliki ustvari lažno intimno podobo katerekoli osebe, je naravnost grozljivo.

Kje je meja? Danes so to fotografije z Instagrama. Jutri bodo to slike sodelavk, sošolk, bivših partneric. Brez njihove vednosti. Brez njihovega soglasja. Brez posledic za tiste, ki to počnejo.

Zasebnost je postala postranska škoda tehnološkega razvoja. Umetna inteligenca ne razume pojma zasebnosti. Ne razume sramu, dostojanstva ali meja. Razume podatke. Slike. Vzorčne primere. In če ji družba ne postavi jasnih pravil, bo šla vedno korak dlje. Ker lahko.

Podjetja, ki razvijajo takšna orodja, se rada skrivajo za floskulami o odgovorni rabi in etiki. A v praksi odgovornost prelagajo na uporabnike. “Mi smo samo ponudili tehnologijo.” Ne, ponudili ste orodje za zlorabo. In to ste vedeli vnaprej.

Vedno znova poslušamo, da je tehnologija nevtralna. Ni. Tehnologija odraža vrednote tistih, ki jo ustvarjajo in uporabljajo. In če je edina uporaba neke “inovacije” poniževanje in zloraba, potem to ni inovacija. To je problem.

Morda bi se morali nehati spraševati, kaj vse zmore umetna inteligenca, in se raje vprašati, kaj ji smemo dovoliti. Ker če je cena napredka izguba osnovne pravice do zasebnosti, potem je ta cena previsoka.

Objava Umetna inteligenca lahko sleče vaša oblačila originalno objavljena na had blog.

Ne vem, kdaj se je točno zgodilo, vem pa, da se vse pogosteje vidim UI v slovenskem jeziku kot kratico za umetno inteligenco. Govorimo o AI, o artificial intelligence, o umetni inteligenci, potem pa nekdo samozavestno napiše ali izgovori UI. In v tistem trenutku veš, da nekaj ne štima. UI ni umetna inteligenca. UI je user interface. Gumbi, meniji, ikone, tisto, kar klikamo, ko uporabljamo aplikacije. Ne algoritmi, ne LLM, ne učenje, ampak vizualna plast. Povsem nekaj drugega.

• Dongfeng, Geely, Jaecoo, BYD, Forthing, Aiways, Lynk&Co, GWM / kdo jih sploh še loči?
• Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite?
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka

Pa vendar smo v slovenščini nekako sprejeli idejo, da je UI kar sinonim za umetno inteligenco. Ker je kratica tako preprosta. Ker zveni dovolj tehnično, da se nihče ne vpraša, ali je pravilno. In potem se napaka začne širiti. Iz enega članka v drugega, iz enega govora v naslednjega, dokler ne postane skoraj normalna. Čeprav se je UI začel uporabljati že pred mnogimi, mnogimi leti in smo ga ponotranjili

Ko potem berem stavke v slogu, da bo UI nadomestila delovna mesta ali da podjetja razvijajo UI rešitve za analizo podatkov, se moram za trenutek ustaviti.

Uporabniški vmesnik ne analizira podatkov. Uporabniški vmesnik ne sprejema odločitev. Uporabniški vmesnik zgolj omogoča, da klikneš napačen gumb in si pokvariš dan. Zamenjevati UI in AI je približno tako, kot da bi motor in armaturno ploščo imenovali z isto besedo, ker sta pač oba v avtu.

Če uporabljamo kratico za umetno inteligenco, naj bo AI. Če govorimo o uporabniškem vmesniku, naj bo UI. Mešanje teh dveh pojmov ne prinaša ničesar drugega kot zmedo.

Seveda, jezik se razvija in spreminja. Ampak tole ni razvoj. To je napačen prevod, ki se je prijel, ker ga nihče ni pravočasno ustavil. In bolj ko se o umetni inteligenci govori, bolj bi bilo smiselno, da vsaj osnovne pojme uporabljamo pravilno. UI ni AI. Uporabniški vmesnik ni umetna inteligenca. In ne, to ni stvar mnenja. To je stvar pomena besed.

Objava Zakaj v slovenskem jeziku AI prevajajo v UI? UI != AI. UI je user interface in ne umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

V zadnjem letu je umetna inteligenca (AI) postala nepogrešljiv del spletnega svet. AI ustvarja članke, objave na družbenih omrežjih, piše pesmi in eseje. Kako sploh ugotoviti, ali je vsebina, ki jo beremo, napisal človek ali umetna inteligenca? Na prvi pogled je to lahko izziv, a obstaja nekaj uporabnih orodij in trikov, s katerimi lahko precej hitro preverimo verodostojnost besedila.

• Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• ChatGPT v marketingu

ZeroGPT vam lahko pomaga pri tem. To spletno orodje analizira besedilo in na podlagi jezikovnih vzorcev oceni, kolikšna je verjetnost, da je vsebino generiral AI model (kot npr. ChatGPT). V praksi deluje precej enostavno – prilepiš besedilo, klikneš Detect Text, in v nekaj sekundah dobiš odstotek “AI verjetnosti”.

Drugo uporabno orodje je PlagiarismDetector.net. Čeprav je primarno namenjeno preverjanju plagiatorstva, vse bolj vključuje tudi algoritme, ki zaznajo t.i. AI footprint – specifične vzorce stavčne strukture, ponavljanja in preveč “čiste” jezikovne obdelave, ki so značilne za generativne modele.

Če ti ni do uporabe spletnih orodij, lahko AI besedilo pogosto prepoznaš že po nekaj značilnih znakih:

• preveč pravilna slovnica in popolne povedi. AI se redko zmoti, zato je vse “lepo zloženo”, včasih celo preveč lepo.
• uporaba emotikonov. Umetna inteligenca jih pogosto doda, da bi delovala bolj človeško.
• dolga poševnica — pogosto se pojavlja namesto klasičnega pomišljaja, kar je precej značilno za angleško tipkovnico in ne za naravne slovenske zapise.
• narekovaji “”. Ti ameriški narekovaji so jasen znak, da je besedilo nastalo v okolju, kjer AI uporablja angleški nabor znakov.

Zakaj sploh preverjati ali je vsebina AI generirana? Zaradi hitrega širjenja AI vsebin je vedno težje razlikovati med človeško ustvarjalnostjo in AI kreativnostjo. Za novinarje, blogerje, učitelje in urednike je preverjanje ključnega pomena. Ne le zaradi avtentičnosti, ampak tudi zato, ker AI vsebina pogosto zveni verodostojno, a vsebuje netočnosti.

AI orodja so tu, da pomagajo. Tako pri pisanju kot pri preverjanju. Če pa želiš vedeti, ali je članek, ki ga bereš, rezultat umetne inteligence ali človeškega navdiha, ti ZeroGPT in PlagiarismDetector hitro priskočita na pomoč.

Nič ne premaga človeškega občutka za ton, humor in ironijo. To so stvari, ki jih (za zdaj) umetna inteligenca še vedno posnema, ne pa živi.

Objava Je vsebina AI generirana? S katerimi orodji to preverite? originalno objavljena na had blog.

ChatGPT je postal novi Google. No, skoraj. Namesto da bi iskali po desetih različnih straneh, danes pač vprašamo umetno inteligenco in v nekaj sekundah dobimo “odgovor”. Lepo zapakiran, slovnično “popoln” in pogosto prepričljivo napačen. Ker umetna inteligenca ne ve vsega. In kar je še bolj zanimivo, včasih si kar izmisli stvari. ChatGPT ni vir resnice, ampak stroj, ki zelo prepričljivo piše besedila na podlagi vzorcev in informacij, ki jih je “poskrepal” z interneta. Torej, če je nekdo nekje napisal neumnost, obstaja kar velika možnost, da bo ta neumnost čez čas pristala v odgovoru umetne inteligence na tvoj “prompt”.

• Kdo je Roni Kordiš / primerjava ChatGPT, Deepseek, Grok, Kimi
• ChatGPT / prihaja čas, ko bo AI (umetna inteligenca) nadomestila človeka
• ChatGPT v marketingu
• Kako ustvariti akcijsko figuro s pomočjo ChatGPTja?

Najbolj zabavno je, ko ChatGPT ustvarja potovalne itinerarije. Recimo: napišeš mu, naj ti naredi pot po Sardiniji. On ti jo seveda naredi. S kilometrino, restavracijami, plažami in celo “Michelinovimi priporočili”. Ampak potem prideš na tisto plažo, ki naj bi bila ena najlepših v Evropi, in ugotoviš, da tam ni ničesar. Ni Unescovega znaka, kot bi moral biti, in potem se sprašuješ, če mogoče nisi nekje zgrešil odcepa, čeprav je samo ena pot.

Tako stojiš sredi ničesar, s telefonom v roki bereš tisti ChatGPT-jev popoln itinerarij in si misliš svoje. Ja, umetna inteligenca je res pametna, samo žal nikoli ni bila tukaj.

ChatGPT laže samozavestno. Ne napiše “nisem prepričan,” ali “preveri to”. Ne. Poda ti informacijo z vso avtoriteto sveta, kot bi jo napisal kakšen profesor geografije ali pa svetovalec iz turistične agencije. In če nisi previden, mu verjameš. Ampak resničnost je takšna, da se vse, kar ti AI pove, je potrebno preveriti. Še posebej, ko gre za:

• datume, številke in cene
• lokacije (ker nekatere restavracije obstajajo samo v ChatGPT-jevi domišljiji)
• aktualne dogodke
• in karkoli, kar bi lahko vplivalo na tvoj denar ali čas

Umetna inteligenca je fantastično orodje. Lahko ti pomaga ti, da ideje povzame članke ali pa napiše osnutek besedila, ki bi ga sicer pisal pol dneva. Ampak vedno se je treba zavedati, da gre za orodje, ne za vir resnice. Če ti ChatGPT reče, da ima neka restavracija tri Michelinove zvezdice, se splača to preveriti. Verjetno jih sicer nima, ampak kdo sem jaz, da bi pametoval umetni inteligenci, kajne?

Če bi moral povzeti v enem stavku: ChatGPT je kot tisti prijatelj, ki ima odgovor na vse, ampak pogosto nima pojma, o čem govori. Uporabljaj ga. Ampak z zdravo mero skepticizma. Preveri, kar napiše. Ne zaupaj mu slepo.

Objava Ne verjemi vsemu, kar piše ChatGPT oz. umetna inteligenca originalno objavljena na had blog.

Liang Wenfeng je ustanovitelj podjetje DeepSeek, rojen leta 1985 v vasi Mililing v provinci Guangdong. Njegova starša sta bila osnovnošolska učitelja. Študiral je na Univerzi Zhejiang, kjer je pridobil diplomo ter magisterij iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

• deepseek.com in kimi.ai / Kitajska vstopa na trg umetne inteligence
• Kdo je Roni Kordiš / primerjava ChatGPT, Deepseek, Grok, Kimi
• Razkrinkaj.ai / z novim orodjem do boljšega prepoznavanja vsebin umetne inteligence

Po zaključku študija je Liang skupaj s sošolci ustanovil kvantitativni hedge sklad High-Flyer, ki je temeljil na uporabi umetne inteligence in matematičnih modelov za naložbe. Do leta 2019 je sklad upravljal z več kot 10 milijardami juanov premoženja.

Leta 2023 je Liang ustanovil podjetje DeepSeek, osredotočeno na razvoj umetne inteligence. Podjetje je pridobilo pozornost z razvojem naprednih jezikovnih modelov z manjšo odvisnostjo od naprednih čipov, kar je povzročilo pretrese na svetovnih trgih in vplivalo na vrednost podjetij, kot je Nvidia.

Liang ostaja zasebna oseba, osredotočena na tehnološki napredek, in je prepoznan kot ključna figura v kitajski tehnološki industriji. Njegovo delo je priznano na najvišjih ravneh v Pekingu, kjer uživa podporo kitajskega vodstva pri nadaljnjem razvoju umetne inteligence.

Liang Wenfeng je znan po tem, da je izjemno zasebna oseba, kljub svojemu vplivu v tehnološkem svetu. Ključne informacije o njegovem zasebnem življenju, kolikor so javno dostopne:

• diskretnost v osebnem življenju: Liang redko deli podrobnosti o svojem osebnem življenju z mediji. Ni znano, ali je poročen ali ima otroke. Prav tako se ne udeležuje javnih dogodkov, razen kadar je to nujno za njegovo delo.
• osredotočenost na tehnologijo: Liang večino svojega časa posveča razvoju umetne inteligence in vodenju svojega podjetja DeepSeek. Njegovi sodelavci pravijo, da je izjemno osredotočen in ima minimalističen življenjski slog.
• interesi zunaj tehnologije: Čeprav so informacije omejene, je znano, da ga zanima branje filozofskih in znanstvenih del. Prav tako je navdušen nad vzhodnoazijskimi borilnimi veščinami, kar mu pomaga ohranjati fizično in mentalno kondicijo.

Liangova zadržanost prispeva k njegovemu skrivnostnemu ugledu, vendar je jasno, da mu zasebnost omogoča osredotočenost na inovacije in poslovne uspehe.

Objava Liang Wenfeng / ustanovitelj podjetje DeepSeek originalno objavljena na had blog.