Ste v teh dneh opazii billboard z napisom #novivzorci Vlada priporoča: Ne sprašujte, če je voda v bazenu, skočite. Če ste in ste se spraševali kdo stoji za to “brilijantno idejo”, potem je odgovor preprost – stranka SDS. Kdo pa drug.

• SDS se požvižga na avtorske pravice / Oštro razkriva resnico za fotografijo vojaka, ki se predaja
• S polno ritjo je lahko srat / kampanja SDS je bila draga, že videna in zavajajoča
• Govor Marjana Šarca na predlog ustavne obtožbe SDS in SNS / govor, ki ga mora prebrati vsak Slovenec

No, da ne bo slučajno kdo resno poslušal stranke SDS in skočil v bazen kjer ni vode – tole opozorilo je namenjeno zgolj vernikom SDS, ki skočijo na ukaz. Sicer pa je jasno marsikomu kaj je “vlada” s tem stavkom želela povedati, kajne?

No, v bistvu ni bila vlada, ampak Marjan Šarec, ki je na srečanju LMŠ izjavil: “Če želimo nekaj narediti, je včasih tudi treba nehati cincati, treba se nehati spraševati, ali je voda v bazenu in kako topla je, ampak je treba preprosto skočiti.”

No, v stranki SDS seveda to interpretirajo po svoje in izobesijo billboarde. Upam, da se nihče ne poškoduje ob skoku v prazen bazen – če pa se, pa naj toži stranko SDS in njihove oglaševalske genije. Srčno upam, da bodo to akcijo prijavili na mednarodni festivala kreativnosti Cannes Lions.

sem de ustavil na Zsloski. to je SDSova bravura – glej spodnji desni kot pic.twitter.com/dsNuyE16xG

— Bojan M. (@bojanmarijan) September 6, 2019

Objava #novivzorci / stranka SDS / Vlada priporoča: Ne sprašujte, če je voda v bazenu, skočite originalno objavljena na had blog.

Medijske toplice so bile sramota Zagorja. Napačne odločitve veljakov občine izpred mnogo let so povzročile dolgoletno propadanje nekoč idiličnega bazenskega in hotelskega kompleksa. Pa vendar je danes v medijih zaokrožila novica, da je Medijske toplice kupila družba Global leasing. V bistvu moj sosed.

• Medijske toplice propadajo – svinjarija sredi Zagorske doline – kandidati za župane, kaj boste naredili?
• Očiščevalna akcija – Medijske Toplice – civilna iniciativa!
• Medijske toplice – po poplavah je prvič letos bazen poln!

Medijske toplice je Janez Vajkard Valvasor omenil že leta 1689 v knjigi Slava Vojvodine Kranjske. Nekoč so se ponašale z izvirom termalne vode s temperaturo 25 stopinj, ki je bila zdravilno sredstvo za stanja po poškodbah gibal, …

To je bilo v davni preteklosti. Jaz se Medijskih toplic spomnim iz časov 35 let nazaj, ko so bile idealen kraj, kamor sem se hodil kopati. To so bili še časi starih Medijskih toplic, ko so bili trije bazeni – otroški, ribiški in veliki. Pomfri, ki so ga pekli poleg ribiškega bazena, je bil najboljši pomfri na svetu. In ležanje na travniku, med čebelami sploh ni bilo problematično.

Leta 1988 je bil celoten kompleks zgrajen na novo. Namesto travnika beton, namesto majhnih bazenov je vse postalo veliko, zgradili so tobogan in povsem spremenili smisel Medijskih toplic. Postavili so hotel in povečali kapacitete. Odprli so zaprt del s savnami in notranjim bazenom. Spremenili so se tudi obiskovalci.

Nič več znancev, ampak samo tujci, ki so prišli za en dan. In občutka domačnosti, ki sem ga imel pred tem, ni bilo več. Na “lastnem terenu”, sem se počutil tujec. No, prišlo je tudi “meso” iz drugih krajev Slovenije in nam je bilo vsaj to v tolažbo.

Povišali so cene vstopnic, krompir ni imel več istega okusa, natakarji so bili mladi in neprijazni. Začela se je transformacija Medijskih toplic. Dokler so bila poletja vroča in je bilo dovolj kopalcev je bilo super. Pozimi so ljudje hodili v savno in v notranji bazen. Vendar se je to kmalu spremenilo. Inšpekcija je zaprla notranji bazen in s tem savno in hotel “sredi ničesar” res ni najbolj privlačen za petične tujce, ki si želijo kaj več kot spanja!

Ko so se stvari začele spreminjati v Sloveniji, so prišli tudi “trgovci z novci”, ki so odkupili kompleks. Na začetku so vlagali sredstva v vzdrževanje, kasneje so poskušali z diskoteko, konferenčnimi zadevami, vendar nekako ni šlo. V disku so se pretepali, za konference ni bilo dovolj zaposlenih. Restavracija, ki je bila lepo opremljena je bila brez gostov, čeprav je bila postrežba odlična. Tako se je začel konec zgodbe o Medijskih toplicah.

Ni bilo prihodkov in ni bilo več vlaganja v infrastrukturo. Zanemarjeno je postajalo vse skupaj in za domačine je to postajal kraj “sramote”, kajti že vožnja mimo objekta je precej zastrašujoča – vse razpada, lastniki so pobrali iz hotela vse, kar je bilo vrednega in vse skupaj pustili propadati. Od bleščeče podobe ni ostalo niti delčka. Po domače povedano, vse je šlo v k.u.r.a.c!

Upam, da bo Samo investiral dovolj denarja, da to deset in več letno sramoto uredi in ji povrne ugled, ki ga je nekoč imela. V bistvu je situacija tako žalostna, da slabše sploh ne more biti. Predvsem pa si želim, da bi Medijske toplice postale zopet kraj, ki je bil nekoč. Preden so si ljudje z novci zaželeli še več novcev in v lakomni pohlepnosti uničili vse.

Objava Medijske toplice kupila družba Global leasing / Samo Feštajn / sosed, vso srečo ti želim s tem projektom originalno objavljena na had blog.

Pisalo se je leto 2017, ko je svet zajela manija napihljivih roza flamingov, labodov, samorogov in vsega ostalega iz plastike. Plastika za plastiko, bi lahko napisal in verjetno ne bi precej zgrešil. Sicer sem pričakoval, da bo ta “trend” trajal zgolj eno leto, vendar sem se krepko zmotil. Tudi v letu 2019 so flamingi in vsa ostala plastična navlaka še vedno “topshit”.

• Kje kupiti napihljive roza flaminge, labode, samoroge / #hitpoletja
• Despacito in njegove priredbe / Luis Fonsi / 2Cellos / Nika Zorjan / Maršal Tito
• 10 najbolj eksplicitnih glasbenih videoposnetkov – NSFW

Ležim ob bazenu na morju. Pride družina. Starša in trije otroci. Dva flaminga, dve blazini za v vodo, dve napihljivi žogi. Oče spušča dušo, ko poskuša z zrakom napolniti vso to plastično navlako, medtem ko mama pripravlja otroka na soočenje z vodo – mazanje s kremo, obuvanje plavutk, maska za potapljanje, … Očetu končno uspe napihniti prvega flaminga. Otroci začnejo s skakanjem v bazen in špricanjem vseh okoli. Sledijo vodne pištolice in zabava se lahko začne.

Ker mi je postalo jasno, da ne bo miru, pospravim stvari z ležalnika in se premaknem na drug konec. Stran od bazena. Kjer je malce več miru in kjer ni plastike. Opazujem še naprej. Končno je vse napihnjeno in fotr v bazenu si odpre pivo in ga pije medtem ko dela selfije v vodi. Mulčki skačejo po plastičnih blazinah in mama je okupirala flaminga.

Bazen je sicer precej velik. Ampak tudi napihljivi flamingi so precej veliki. Opazim, da je to napihovanje plastike povzročilo verižno reakcijo. Čez par deset minut je bilo ob bazenu že 5 napihnjenih flamingov in glede na njihovo velikost je postal bazen že premajhen za vse te “živali”. Seveda nihče, ko oddide iz vode ne odnese flaminga s seboj, ampak ga pusti na robu bazena in pred ležalniki. Na koncu je izgledal bazen kot bi nasedli flamingi in ljudje so se morali dejansko prebiti mimo njih, če so se hoteli ohladiti v bazenu.

Sicer je bila na steni tabla, ki je prepovedovala skakanje v bazen, brcanje in metanje žoge v bazenu in tudi napihljive zadeve. Vendar turist, ki je plačal hotel se bo požvižgal na to in bo pač si prikrojil pravila. Ne bo se oziral na druge, ampak mu bo zgolj pomemben lasten užitek. Vseeno mu bo, če bodo zaradi kršenja pravil, ki so bila dejansko zapisana, drugi prikrajšani. V končni fazi je plačal, kajne?

Sicer pa ob bazenu ni bilo “kopališkega mojstra”, ki bi lahko turiste opozoril na to – ampak očitno je bolj problem v tistih ljudje, ki se nekako poskušamo držati pravil, ki so komunicirana. In velikokrat se sam sebi zdim totalen bedak zaradi tega. No, ko sem opazoval ostale goste ob bazenu sem opazil, da marsikomu od njih ni bil povšeči desant s flamingi v bazenu in so ubrali podobno taktiko kot sem jo sam. Odmaknili so se od bazen in verjetno je tudi kdo od njih razmišljal podobno kot jaz – zakaj se prilagaja on, če bi se lahko drugi ..

Naš svet je v zadnjih letih postal instant svet. In v instant svet sodijo tudi napihljivi flamingi, labodi, samorogi in ostala plastična navlaka. No, jaz se bolj nagibam, da to sodi v smeti.

Objava Napihljivi flamingi, labodi, samorogi in ostala plastična navlaka ob bazenih ob morju originalno objavljena na had blog.

Nekoč je bil v Zagorju bazen, ki ga je obiskovalo staro in mlado. Vendar se je čez čas vse spremenilo in šlo, tako kot gre v Zasavju skoraj z vsemi stvari – v rit! Dolga leta je bil pogled na bazen v Zagorju takšen:

Klik na fotografijo za celotno galerijo propadajočega bazena Zagorje

Pred parimi meseci pa so se lotili bazena in sedaj je ostalo samo še tole. Adijo bazen, adijo spomini!

Objava Bazen v Zagorju – je bil nekoč! originalno objavljena na had blog.

Po včerajšnjih poplavah, ki so prizadele Zagorje, Izlake in Kisovec smo “končno” doživeli, da je v Medijskih toplicah, sramoti sredi Zagorske doline, voda!

V bistvu sploh ni smešno tole, ampak ob pogledu na objekte, ceste in ostalo, ki je bilo uničevo po včerajšnjem deževju, je tole še najbolj pozitivna stvar…

Klik na fotografijo za celotno galerijo poplave – Zagorje, Izlake, Kisovec

Klik na fotografijo za celotno galerijo svinjarije v Medijskih Toplicah in nadaljevanje zgodbe

Objava Medijske toplice – po poplavah je prvič letos bazen poln! originalno objavljena na had blog.

Letošnji evropski teden mobilnosti ima zanimiv naslov – dobra klima mojega mesta. Ampak naj se še tako trudim, da bi bil ta teden manj “avto-mobilen” in bolj “drugače-mobilen”, mi le to težko uspeva. No, za tolažbo lahko napišem vsaj to, da se z avtomobilom, ki ima dva sedeža voziva dva (izkoristek je odličen)!

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

• Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.

• Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.

• Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

Objava Evropski teden mobilnosti originalno objavljena na had blog.

Hotel Pastura, v kraju Postira je prijeten in urejen hotel, ki ima štiri zvezdice!
Hotel je čist in dokaj nov, ima čudovito stopnišče, sobe so urejene in prijetne. Ima zastonj wireless internet! Tudi osebje je prijazno in pripravljeno pomagati ob vsaki težavi. Hotel ima svoj bazen, kar je odlično za otroke in ima svojo plažo s senčniki in ležalniki (za katere je treba odšteti 10 kun/dan). Morje je čisto in omogoča resničen počitek.

Vse je lepo in prav, ampak očitno me je nekaj zmotilo, da pišem ta zapis! Jeap, res je. Hrana! To je problem tega hotela. In zato gurmanom, oz. ljudem ki si želijo hrane primerne štirim zvezdicam, ne priporočam tega hotela. Kljub temu da imajo izredno prijaznega “šefa sale”, da so dekleta ki prinašajo in odnašajo stvari prijazne in vedno nasmejane, si takšen hotel ne bi smel dopustiti takšne hrane. Za tujce je mogoče vseeno, ampak mene moti takšna hrana.

Vsak dan je namreč na izbiro pet menijev – za predjed juha (ki je na žalost skuhana iz “vrečke”), glavna jed, samopostrežna solata (vsak dan paradižnik, solata, zelje, kumare, koruza, fižol – večinoma iz konzerv) in sladica (sladoled, palačinke, kompot). In glavna jed je tista, ki me je najbolj šokirala. Namreč nisem dobil občutka da sem na morju, kjer bi lahko vsak dan jedel sveže ribe, ampak sem jedel vsak dan zamrzneje hitro pripravljene “instant” ribe in druge morske sadeže, kar se močno pozna na samem okusu. No, naslednji dan je bil file morskega psa, ki bi bil povsem užiten, če ne bi bil pečen na žaru poleg čevapčičev! Jeap, sem precej zahteven gost in ne “požrem” vsega. Zato sva tudi dve večerji preskočila in jedla zunaj, kjer sva uživala v pravi ribi in morskih sadežih – svežih!

p.s.: da o tem, da imajo “one man band” ki ga sestavljata sicer dva fantiča in sta igrala dvakrat v tednu, niti ne pišem – namreč dovolj pove dejstvo, da bi celo jaz pel boljše od njiju – pa verjemite, da si ne želite slišati tega!

Objava Hotel Pastura – Postira originalno objavljena na had blog.

V četrtek sva rezervirala Hotel Pastura. Hotel ima 4* in leži na sami obali v mirnem mestecu Postira na Braču. Ima zunanji bazen, savno, jacuzzi in “teretano”. Pred tem sem poklical v hotel in povprašal po internetu. Zastonj wireless, so mi odgovorili. To je bilo odločilno za odločitev! Cena – 339€ za teden dni polpenziona se mi je zdela povsem primerna.

Rezervirala sva sobo s pogledom na morje. Ampak kot se zgodi ponavadi, ko sva prišla v hotel so nama povedali da nimajo nobene prazne sobe s pogledom na morje, ker so nekateri gosti podaljšali počitnice pri njih. Ti šment! Ponudili so nama sobo v apartmajih (vse ostalo ostane enako), kjer sta dve dvoposteljni postelji, kuhinja in veliko večja kopalnica za isto ceno in s pogledom na morje. Ampak ti šment, brez interneta! Izbrala sva hotel. Imava sicer stransko sobo s pogledom na morje in nama je povsem fajn.

Prvi dan pa me je najbolj fasciniralo stopnišče v hotelu. Nekdo z okusom in občutkom je delal ta hotel. Kasneje pa sledijo še fotografije drugih detajlov.

Objava Hotel Pastura – fotografije stopnišča originalno objavljena na had blog.

Opozorilo – naslov je rahlo zavajajoč, kot tudi določen del zapisa. Presojo, kaj je res in kaj ni, prepuščam bralcu!

Sredi noči sem se prebudil, ker me je zeblo kot psa (pustimo ob strani vprašanje, ki sem si ga zastavil – ali sem še sploh človek, če me zebe kot psa!), vstal in šel iskati zimski “koutr”. Vzel sem si čas in vrgel oko (ne dobesedno) na termometer zunaj. Ko sem videl, da je živo srebro pod 9 stopinj (na digitalnem termometru), so mi šle vse kocine pokonci (pa ne tiste na glavi, tam jih je bolj malo).
V času pisanja tega zapisa se že pozna učinek globalnega segrevanja. Temperatura se je dvignila za celi 2 stopinji!

Al Gore al hribi je lepo “nategnil” svet s svojo teorijo o globalnem segrevanju. In zato dobil celo Nobelovo nagrado. No, tudi globalno segrevanje ni več globalno segrevanje, ampak so klimatske spremembe. Seveda, kajti zadnjih 14 dni poletja – ups, odkar je nastopilo poletje – imamo dež in to ne v majhnih količinah. In tudi temperature, ki se sedaj povprečno vrtijo pod 20 stopinjami niso ravno značilne za ta čas, ko smo ponavadi skakali na pol goli okrog (no, bolj ženske, moški pa smo jih opazovali). Sedaj je vse skupaj obrnjeno na glavo. Mogoče bo Al Gore čez dve leti napisal teorijo o globalnem ohlajanju in bo spet v trendu, mogoče bo pobral še eno Nobelovo nagrado. Kdo bi vedel.

No, ena stvar tega vremena je koristna po eni strani, po drugi strani pa ne! Aha, sliši se malček čudno. Če smo v recesiji in naša oblast se ne zna soočiti s tem – dela poteze, ki jih ne razumem in smo državljani precej brez denarja v teh časih, nam to vreme predstavlja idealno priložnost da smo doma in se v družinskem krogu družimo. Namesto da so otroci zunaj na bazenu, kjer bi bilo potrebno plačati vstopnino in sladoled in pijačo…., so sedaj doma za računalniki in stroški so najmanjši. No, seveda ne gre brez opozoril, da pedofili v tem času prežijo na otroke na netu in jih poskušajo izkoristiti (od kje takšne ideje, ki so bile zadnje čase plasirane v eter).
Ampak to, da otroci ne trošijo denarja, ki ga starši itak nimajo, je dobro za starše, ni pa dobro za državo in “prodajalce”. Namreč denar mora krožiti in se mora zapravljati. Sploh v času recesije. Jaz povsem dobro skrbimo, da bi se čim prej spravili iz krize in trošim preko meja. Zakaj pa ne! Življenje v limitu ima tudi svoje prednosti! Če banka, ki mi “posoja” denar propade, potem upam da mi tega ne bo treba vrniti in bom imel samo korist od svojega početja. Sicer pa bom poravnal obveznosti.

In tako sem obdelal celotno situacijo, ki se mi je danes ponoči, ko me je zeblo, zdela hudičevo potrebna obelodanitve in pomembna. No, pa še nekaj je. To vreme bo definitivno povzročilo tudi “baby boom”. Če bi bile temperature še malce nižje, bi se ljudje segrevali tudi na tak način. In namesto da bi teklo dol od vročine, bi teklo dol od užitka.

En čudovit poletno deževen dan!

Objava Globalno segrevanje my ass – mala nočna razmišljanja originalno objavljena na had blog.

Imate izkušnje s programskim jezikom Java, poleg tega pa ste še ambiciozni, željni novih izzivov in polni idej? Potem zagotovo sodite med vrhunske strokovnjake in sodobno tehnologijo, kjer boste prišli do izraza in se uspešno spoprijeli z odgovornimi in pestrimi delovnimi izzivi. Pridružite se naši ekipi razvojnih inženirjev, ki razvija vrhunske aplikacije za iskanje informacij.

Zaposleni na delovnem mestu razvijalca programske opreme bo zadolžen za razvijanje naprednih uporabniških vmesnikov in visoko razpoložljivih porazdeljenih strežniških aplikacij z uporabo standardnih praks, postopkov in modelov razvoja programske opreme.

Pričakujemo:
– praktične izkušnje na področju kodiranja, testiranja in vzdrževanja spletnih aplikacij; zaželene izkušnje na področju načrtovanja in specificiranja programskih rešitev
– poznavanje tehnologij in programskega jezika Java, zaželeno je tudi poznavanje PHP
– poznavanje spletnih tehnologij
– poznavanje SQL programiranja
– poznavanje XML standardnih tehnologij in orodij
– smisel za delo v skupini
– minimalni pogoj: 2 leti izkušenj pri razvoju programske opreme in diplomant ali absolvent naravoslovne ali tehniške smeri.

Nudimo:
– stik z vrhunskimi tehnologijami in strokovnjaki s tega področja
– sodelovanje pri atraktivnih projektih
– delo v novih urejenih poslovnih prostorih z moderno opremo in sproščenim delovnim okoljem
– razgibano delo v mladem kolektivu z zanimivimi sodelavci
– možnost osebnega in strokovnega razvoja – izobraževanja doma in v tujini
– dobro plačilo za uspešno delo
– možnost rekreiranja v bazenu, fitnesu in telovadnici, udeležba na zabavnih, adrenalinskih team-buildingih ter zanimivih kulturnih prireditvah.

Prijavo z natančnim opisom vaših znanj in izkušenj ter referencami pošljite najpozneje do 6. julija 2009 na:
Najdi.si d.o.o.
Stegne 31
1000 Ljubljana

ali preko elektronske pošte na: zaposlitev@najdi.si

Objava Najdi.si zaposlitev – Razvijalec programske opreme (m/ž) originalno objavljena na had blog.