Včasih si avto prepoznal že od daleč. Ne zaradi logotipa ali značke na prtljažniku, ampak zaradi njegove linije in tistega neoprijemljivega občutka, da ima karakter. Danes pa se mi vse pogosteje dogaja, da moram dvakrat pogledati, da sploh ugotovim, kaj vozi pred mano. In največkrat gre bolj za to, da se “zgražam” nad vozilom, kot pa da bi bil navdušen in bi mi bilo vozilo celo všeč. Le redko katero vozilo me ne pusti ravnodušnega, čeprav je vsak dan več proizvajalcev avtomobilov na trgu.

• Nakup avtomobila v letu 2025 / avtomobili se še vedno prodajajo sami, kajne?
• Lotus Elise / #registrska MS HAD
• Tesla 3 eno leto kasneje in prevoženih 31.134 kilometrov

Zadnje čase sem začel nehote opazovati zadke avtomobilov. Ne zato, ker bi si to želel, ampak ker jih imaš pač ves čas pred sabo v prometu. In skoraj vsakič znova me prešine ista misel. Kdaj so postali tako dolgočasni? Linije so preobremenjene, svetlobni podpisi agresivni na nek umeten način, plastika na mestih, kjer je ne bi pričakoval, in kup detajlov, ki naj bi bili dizajn, v resnici pa delujejo kot kompromis med predpisi, aerodinamiko in stroški proizvodnje. Rezultat je nekaj, kar ni ne lepo ne grdo, ampak zgolj obstaja.

Mogoče je problem v tem, da avtomobili danes niso več to, kar so bili nekoč. Niso več predmet želje, ampak predvsem produkt. Nekaj, kar mora zadostiti kupu pravil, standardov in tabelc. V tem procesu se očitno izgubi tisto, kar je avtomobile nekoč delalo posebne. Tisti trenutek, ko parkiraš in se še enkrat ozreš nazaj. Tisti impulz, ko se ti zdi, da gledaš nekaj, kar ima dušo.

Danes tega skoraj ne doživim več. Avto parkiram in grem naprej. Brez razmišljanja, brez občutka, brez potrebe, da bi se obrnil. In ko gledam nove modele, imam občutek, da proizvajalci tekmujejo v tem, kdo bo naredil bolj moderen zadek, ne pa bolj lep. Futurizem zaradi futurizma, linije zaradi linij in svetila, ki kričijo po pozornosti, namesto da bi jo naravno pritegnila.

Mogoče sem samo star. Mogoče sem ostal nekje v času, ko so bile stvari bolj preproste in zato tudi bolj prepričljive. Ko si vedel, kaj gledaš, in si to tudi začutil. Danes pa imam občutek, da gledam variacije iste zgodbe, zapakirane v različne znamke, ki jih loči predvsem logotip.

In tukaj se mi postavi vprašanje, na katerega nimam odgovora. So ti sodobni avtomobili ljudem res všeč? Ali smo se samo navadili nanje? Smo sprejeli, da je dizajn postal sekundaren, ker so pomembnejše druge stvari? Učinkovitost, varnost, emisije, stroški. Vse to razumem. Ampak vseeno se sprašujem, ali je res nemogoče združiti vse to z nečim, kar bi v človeku vzbudilo vsaj malo čustva.

Seveda obstajajo izjeme, ampak so redke. Preveč redke, da bi lahko govorili o trendu. Bolj kot ne gre za posamezne poskuse, ki izstopajo iz povprečja, medtem ko večina tone v neko varno, predvidljivo oblikovanje, ki nikogar ne zmoti, a tudi nikogar ne navduši.

Mogoče je to realnost, ki smo jo sprejeli, ne da bi se tega sploh zavedali. Avtomobili niso več nekaj, kar bi nas vznemirjalo, ampak nekaj, kar uporabljamo. So naprave, optimizirane za funkcijo, ne za občutek. In če je to res, potem je odgovor na vprašanje iz naslova precej preprost. Mogoče vozila ne bodo nikoli več seksi. Ali pa bomo morali najprej ponovno postati malo bolj zahtevni potrošniki, da se bodo proizvajalci avtomobilov morali zopet malce potruditi, da zadovoljijo naše želje in pričakovanja.

Objava Zakaj avtomobili niso več seksi? originalno objavljena na had blog.

Ste tudi vi na cestah opazili vozila s KN logotipom? Ne, ne gre za novo blagovno znamko vozil, ampak za malce “ponesrečeno” prenovo logotipa podjetja Kia, ki je povzročila precej iskanj KN car preko iskalnika Google. In ja, tudi prenova logotipa gre lahko v precej drugačno smer kot je bilo mišljeno.

• Na kaj vas spominja logo za olimpijske igre v Parizu 2024?
• Nov logo – Gregor Žakelj in VBG
• Zvočni logotip – zvočna identiteta znamke v oglasu

Ko sem prvič videl prenovljen logotip podjetja Kia mi je bil všeč. Vendar, ko sem razmišljal o njem, sem prišel do točno podobnega “sklepa” kot še marsikdo drug, ki je zagledal ta logoptip. Kia je postala KN, saj je premalo distinkcije med IA in N. Ampak ljudje se bodo navadili tudi tega in bo KN postal KIA.

Sicer pa vsak dober oblikovalec bi predvidel tole situacijo in tudi preventivno ukrepal ob tem. V tem primeru se očitno ni nihče vprašal, če je logotip kot tak tudi “enoznačen”, kajti sedaj je jasno, da je vsaj “dvoznačen”.

Objava KN znak / prenovljen Kia logotip in iskanje KN car na googlu originalno objavljena na had blog.

Leta 2013 so se pri Telekomu Slovenija odločili, da ukinejo blagovno znamko Mobitel. Leta 2017 pa se bo Si.mobil preimenoval v blagovno znamko A1. Tudi blagovne znamke ubijajo, mar ne? In potrošniki se moramo sprijazniti s takšnimi spremembami, ki so del poslovne strategije podjetja.

• Telekom Slovenije – Živi svobodno – rebranding
• Simobil / nova naprava vsako leto
• Si.mobil tekom leta 2017 postaja blagovna znamka A1
• Titos / Weartitos.com / working nation / nova blagovna znamka

Leta 2013 sem bil “užaljen”, ker so se odločili spraviti blagovno znamko Mobitel pod krovno znamko Telekom Slovenije in jo posledično črtati iz komunikacije. Isto se bo zgodilo tudi z blagovno znamko Simobil v naslednjem letu. Ampak sedaj nekako razumem vse skupaj. Obe omenjeni blagovni znamki sta bili postavljeni v nekih drugih časih – ko je bilo poslanstvo mobilnega operaterja ponujajo mobilnih storitev.

Potrebe trga v zadnjih letih pa so vse skupaj postavile na glavo. Mobilni operaterji so postali precej več, kot pa zgolj ponudniki mobilnih storitev – tako pri Telekomu, kot pri Simobilu lahko naročite “nemobilne” storitve in produkte, ki so vezani na stacionarne dostope do interneta in televizije.

Kratka zgodovina Simobila:

• 23. decembra 1997 je bila ustanovljena delniška družbe Si.mobil: Istrabenz, Intereuropa, Iskratel in PID Kmečka družba
• 25. marca 1999 je Si.mobil vstopil na trg
  
• od leta 2003 naprej deluje na našem trgu pod blagovno znamko Si.mobil – Vodafone
• leta 2006 mobilkom austria postane 100-odstotni lastnik družbe Si.mobil

Imena so mobilni operaterji v Sloveniji že zdavnaj prerasli, vendar imam jaz še vedno nostalgijo. In verjetno nisem edini. Vedno sem gledal na ti dve blagovni znamki (Mobitel in Simobil) z občudovanjem – toliko njunih oglasov se spomnim, toliko komunikacije, toliko sponzorstev in toliko pripadnosti ljudi. Pred leti, ko je obstajal Mobisux, so se bile križarske vojne na tem področju – kdo je boljši, kdo ponuja boljše pakete, kdo je ugodnejši…

Ampak potrošniki nismo tisti, ki odločamo o strategijah, ki jih imajo znotraj podjetij. Za takšno spremembo ni prišla odločitev čez noč, ampak na podlagi temeljitih premislekov. V končni fazi se je v blagovno znamko Simobil dolga leta vlagalo velike vsote denarja.

Potrošniki smo kolateralne žrtve takšnih odločitev in smo tisti, ki sprejmemo spremembe blagovne znamke, ali pač ne. Glede na to, da mladi v današnjem svetu niso več zvesti blagovnim znamkam in da imamo zgolj starejši “probleme” s tem, se mi zdi tudi tale sprememba zanimiva in dobrodošla. Me prav zanima, če se bo spremenila tudi komunikacija nove blagovne znamke.

Sicer pa – nasvidenje Simobil, dobrodošel A1!

Objava Simobil postaja A1 / tudi blagovne znamke ubijajo, mar ne? originalno objavljena na had blog.

Blagovne znamke. Brez njih si ne predstavljamo vsakdanjega življenja. Spremljajo nas na vsakem koraku in kamorkoli pogledamo so blagovne znamke del naših življenj. Sam sem že od nekdaj prisegal na blagovne znamke in jim bil zvest, vendar se v zadnjih letih tudi te navade spreminjajo.

• Zakaj plačujemo za drage blagovne znamke?
• Verjamete v zgodbe? Res zgodbe prodajajo?
• Ali zgodbe prodajajo / ali dobre zgodbe preživijo

Vsak lastnik blagovne znamke si želi, da bi imel zveste stranke in bi bil njihova prva izbira. Vendar temu ni vedno tako, saj smo ljudje manj zvesti blagovnim znamkam, kot pa nam pomeni nižja cena. Razen v primerih, k ogre za izdelke, ki so višjega cenovnega razreda in kjer imamo osebne preference – sam ne bi zamenjal Apple izdelkov za nobeno drugo blagovno znamko, ki je trenutno prisotna na trgu.

Primer: pred leti, ko še ni bilo v Sloveniji Hoferja in Lidla, smo hodili v Mercator, Spar, ali Tuš. V vsaki od teh trgovin si našel izdelke, ki so ti bili všeč (blagovne znamke) in ki smo jih redno kupovali. Ponudba je bila dokaj podobna, razlike so bile zgolj v ceni in posameznih produktih. S prihodom Hoferja in Lidla so se te stvari spremenile. Ljudje so odkrili, da imajo v teh dveh trgovinah precej nižje cene, predvsem pa, da imajo kvalitetno hrano. Pripadnost blagovnim znamkam je zamenjala pripadnost nižji ceni. Dokaj pogosto se pa nam zgodi, da si želimo točno določen izdelek in točno določene blagovne znamke – v takšnem primeru se bomo potrudili in ga poiskali na policah in zadovoljili svojo željo po tem izdelku.

Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni stvari – dokaj zlajnan pregovor, ki smo ga verjetno že vsi uporabili v kakšnem stavku. Drži. Škoda je kupovati poceni stvari, ki trajajo kratek čas, pa vendar povsod ne velja ta pregovor.

Če sem pred leti večino cunj imel blagovne znamke CK, ker je kvalitetna in zdrži zelo dolgo, pa se v zadnjih letih tudi ta pogled precej spreminja. Namreč zavedam se, da oblačila niso za večno. Da so precej vezana na modo, ki se pa hitro spreminja. Posledično se mi poraja vprašanje – ali kupiti kavbojke blagovne znamke za 150 eurov in jih bom nosil eno sezono ali pa kupiti kavbojke cenejše blagovne znamke za 60 eurov in bodo prav tako zdržale eno sezono. Pri stvareh, ki jih ne bomo nosili vsak da, se mi zdi slednje precej boljša izbira – predvsem tudi za to, ker se moda precej hiro spreminja in ker nam potem oblačila ostajajo v omarah in jih nikoli več ne oblečemo.

Pa vendar smo še vedno pripadni blagovnim znamkam. Saj veste, vsak ima svoje najljubše pivo – nekdo Union, drugi Laško, tretji prisega na “craft domača” piva. Jaz imam, razen kadar sem na “odvajanju”, rad Coca Colo, itd.. Ampak to so blagovne znamke, ki niso drage in kjer je težko najti zamenjavo. Kljub temu, da sem preizkusil že vse mogoče in nemogoče pijače z mehurčki, še nisem odkril pravega nadomestka Coca Cole. V bistvu ga niti nočem.

Ali smo še vedno zvesti blagovnim znamkam? V bistvu smo pri tistih izdelkih pri katerih smo razvili določeno “odvisnost”. Cigaretov ne menjamo vsak dan, razen, ko v lokalu ugotovimo, da nimajo “naše” blagovne znamke, ki jo sicer vedno kadimo. Določeni ljudje prisegajo na isto znamko vozila celo življenje, vendar je tudi takšnih lastnikov vozil čedalje manj – kajti stvari se spreminjajo. Kar je bilo včeraj povprečno, je lahko jutri odlično in seveda tudi obratno.

Predvsem bi se dejstva, da smo ljudje postali manj zvesti blagovnim znamkam zavedati v podjetjih, ki upravljajo z blagovnimi znamkami. Sicer je res, da precej malo blagovnih znamk “umre”, vendar se lahko krepko spremeni delež blagovne znamke na trgu, če se le ta ne zna pravilno pozicionirati v tem času in prostoru, predvsem pa, če se ne zna prilagajati uporabnikom.

Moja logika je dokaj preprosta – če bom nek izdelek / oblačila uporabljal daljše časovno obdobje, potem bom izbral dražjo, predvsem pa priznano blagovno znamko (Apple, CK, Giant). Vendar to še vedno ne pomeni, da bodo tudi naslednji izdelki te blagovne znamke (tega ne morem trditi za Apple). V končni fazi bom, če ne bom povsem zadovoljen s temi izdelki, pogledal tudi druge blagovne znamke – in to je tisti trenutek, ki bi ga morala podjetja znati izkoristiti. Trenutek, ko se potrošniki odločamo o tem ali bi spremenili svoje navade ali pa jih ohranili. In če me bo druga blagovna znamka pravilno nagovorila, predvsem pa mi ponudila kvaliteten izdelek in za primerno ceno, potem se bom požvižgal na vse skupaj in preizkusil nekaj novega.

Objava Zvestoba blagovnim znamkam – jaz sem zvest zgolj še določenim originalno objavljena na had blog.

Working nation je slogan blagovne znamke Titos. Izdelke, ki so v ponudbi, si lahko ogledate in naročite na spletnem mestu https://www.weartitos.com/.

Titos spada med tiste blagovne znamke, ki se sprehajajo po robu. Ime, zvezda, barve. Blagovna znamka je ravno dovolj provokativna in dovolj nedefinirana, da je opazna na daleč in pritegne številna vprašanja.

• Salon in Titos / Zagreb / vintage frizerski salon

Sam sem imel srečo in sem dobil par majic že v poskusni seriji. Prav tako sem bil zraven na fotografiranju v Zagrebu in od takrat je majica z zvezdo ena mojih najbolj priljubljenih majic. Ne, nimam samo ene majice, da ne bo pomote! Za večerne priložnosti pa je črna majica s črno zvezdo / #topshit!

• www / https://www.weartitos.com/
• instagram / https://www.instagram.com/weartitos/
• twitter / https://twitter.com/weartitos/

Upam, da bodo čim prej razširili svoj nabor produktov, saj bi imel tudi kapo s to zvezdo, ali pa hoodia, za te hladne poletne večere. Všeč mi je zvezda in upam, da bodo pri Titos naredili nagradno igro, v kateri bo zmagovalec dobil zastonj tetovažo – te zvezde! In upam, da bom zmagovalec jaz :)

Objava Titos / Weartitos.com / working nation / nova blagovna znamka originalno objavljena na had blog.

Registracija blagovne znamke ali modela je na voljo tudi preko spleta – jeap, postopek registracije blagovne znamke, ki ste ga morali izpolniti na roke, je sedaj dobili novo varianto in vam omogoča, da registrirate blagovno znamko ali model preko naslova – http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/e-vloge/.

Sama registracija blagovne znamke ni tako zakompliciran postopek, kot marsikdo pomisli. Sam sem registriral že par blagovnih znamk in se pri tem postopku nisem soočal z nikakršnimi problemi. Edino to je bilo, da je bilo potrebno do sedaj iti do Urada RS za intelektualno lastnino in tam predati papirje, ali jim poslati po pošti in potem čakati več dni, da je bila registracija potrjena. Sedaj pa vloge za registracijo sprejemajo v spletni aplikaciji za elektronsko vlaganje, ki so jo razvili v sodelovanju z evropskim uradom za usklajevanje na notranjem trgu (OHIM).

Kot znamka se sme registrirati znak ali kombinacija znakov, ki omogočajo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja in jih je mogoče grafično prikazati.

Za vlogo registracije blagovne znamke boste potrebovali digitalni certifikat, oz. kot imajo napisano na spletnem mestu:

Vlogo lahko elektronsko podpišete z enim od veljavnih digitalnih certifikatov (SIGOV-CA, SIGEN-CA, POŠTARCA, HALCOM-CA in AC NLB), poleg tega pa morate namestiti tudi podpisno komponento. V primeru, da digitalnega certifikata ne uporabljate, boste potrdilo o elektronsko oddani vlogi morali še natisniti, ga lastnoročno podpisati in odposlati na naslov urada po navadni pošti

Cena registracije blagovne znamke ostaja še vedno enaka – cena prijavne pristojbine za vključno tri razrede mednarodne klasifikacije znaša 100Eur, za vsak nadaljnji razred pa še 20Eur. Pristojbina za registracijo znamke z veljavnostjo za prvih deset let znaša 150Eur, za vsak nadaljnji razred pa dodatnih 50Eur. Torej vas registracija znamke za tri razrede mednarodne klasifikacije za 10 let stane 250 Eur.

Objava Registracija blagovne znamke preko spleta originalno objavljena na had blog.

Družbeni mediji so bili odlična priložnost, da so blagovne znamke (in produkti, da ne bo pomote) začele komunicirati s svojimi potrošniki. Če je bila pred družbenimi mediji komunikacija malce težja in precej počasnejša, se je v zadnjih parih letih to povsem spremenilo. Blagovne znamke so na Twitterju, Facebooku, Pinterestu, Google+,… Povsod želijo komunicirati z nami, povsod želijo biti prijazne z nami in povsod si želijo pogovora.

Ponavadi profile blagovnih znamk upravljajo “social medija guruji”, ki so prepričali lastnike blagovnih znamk, da je to, da imajo čim več “fanov” na Facebooku #topshit. Da kazalniki, ki so bili še pred leti pomembni – prodaja in podobne zadeve, sploh niso več tako pomembni. Pomemben je “engagement”, vpletenost uporabnikov v pogovore, predvsem pa se s tem doseže preproznavnost blagovne znamke, ki prinaša sinergične učinke z vsemi ostalimi marketinškimi akcijami. Da imajo “social medija guruji” pripravljene strategije nastope na družbenih medijih, ki bazirajo na tem, da bo čim več “fanov” in čim več “lajkov”. A ne, da se to vse skupaj sliši skoraj čudovito?

Na žalost so dejstva malce drugačna, sploh če bi si kdo kdaj zastavil vprašanja, kot so (in zapisano je moj pogled na taista vprašanja):

• Ali si ljudje res želimo komunicirati z blagovnimi znamkami?

Da, seveda. Takrat, ko imamo problem in ga ne znamo rešiti. Takrat si želimo komunikacije z blagovno znamko na vseh mogočih kanalih. Družbeni mediji tako postajajo kanali za reševanje problemov. Če smo nekoč klicali na 080 številke, sedaj tvitnemo in pričakujemo odgovor “asap”.

• Ali si res želimo motivacijskih pregovorov in ukradenih fotografij iz spleta, ki jih blagovne znamke vsako jutro objavljajo?

Očitno da, saj ravno takšne objave na Facebooku prinašajo največ “lajkov” in “šeranja”. Torej delamo nekaj zelo dobro, če imamo interakcijo z našimi “fani” na Facebooku, kajne?

• Ko zmaga Tina Maze, ji čestitamo in prosimo za “big like”. Ko se ponesreči Michael Schumacher prosimo za velik “lajk”, da se bo vse srečno končalo.

Verjetno veste, kam pes taco moli in verjetno veste, kaj se zgodi, ko slovenski športnik dobi medaljo. Facebook je poln “lajkfehtanja” in vsi smo ponosni, srečni in veseli. Me zanima koliko blagovnih znamk dejansko, s sponzorstvom, sodeluje s temi športniki. Ampak to je drugo področje, ki bi ga moral malce drugače obravnavati, saj na Facebooku je pomembno samo to, da je čim več “lajkov”.

• Ali si res želimo, da ko sporočamo kakšno novost blagovne znamke, da nam takšne objave skoraj nihče ne “lajka”, niti ne deli naprej?

Verjetno ne, vendar se da to zapakirati v povsem preprosto stvar – da smo pač objavili ob napačnem času, da je veliko drugih stvari, ki so se takrat dogajale, jada jada.. Pač ljudi ne zanima naša blagovna znamka in pika.

• Ali naj upravljanje Facebook in Twitter profila zaupamo strokovnjaku ali naj to dela nekdo iz “hiše”?

Odločitev blagovne znamke. Na trgu je precej kvalitetnih strokovnjakov, ki vedo kaj počnejo, vendar počnejo to za vse blagovne znamke enako. Če imajo dobro pripravljeno strategijo, potem je vse skupaj lažje, če pride do neljubih dogodkov, ki se lahko zgodijo – kritiziranje blagovne znamke, slaba storitev, trolanje.. Če upravlja profil zunanji izvajalec, potem ne pozna vse procesov znotraj podjetja, prav tako ne pozna vseh odgovorov na vprašanja, ki mu jih zastavljajo uporabniki.

• Če moje blagovne znamke ne bo na Facebooku in Twitterju, potem praktično ne bom obstajal, kajne?

Ja. In svet bo propadel zaradi tega v parih tednih. Celo zimo ne bo snega in sonce bo prvič posijalo novembra! Odvisno je od tega, zakaj bi si nekdo želel biti na družbenih omrežjih. Želja ni dovolj, je potrebno kaj več. In ne, uporabniki ne bodo prišli sami od sebe, saj verjetno niste blagovna znamka kot je Coca Cola, Nike,..

• Če ima moja blagovna znamka 100.000 “fanov” na Facebooku, bom imel uspešno leto?

Odvisno od načina pridobivanja “fanov”. Če so to nagradne igre, potem je baza bolj slaba. Če je to organska rast, potem takšni ljudje verjamejo v vašo blagovno znamko in je veliko večja možnost, da so dejansko potrošniki vaše blagovne znamke. Vendar se le redki “social medija guruji” zavedajo, da je treba targetirati kupce, ki sedaj kupujejo konkurenče izdelke in da so tisti uporabniki, ki so že kupili vaš izdelek, že na vaši strani! Torej je potrebno pridobiti tiste kupce, ki niso vaši “fani”.

Sam ne komuniciram z blagovnimi znamkami. Niti ne “lajkam” njihovih Facebook strani in jim ne sledim na Twitterju. Rad imam komunikacijo, ko vem, s kom se pogovarjam – in pogovor z blagovno znamko ne sodi v to kategorijo. Sem potrošnik blagovnih znamk in dejansko me ne zanima kaj mi sporočajo na družbenih omrežjih. To, da naj “lajkam” sonce, ki je danes zunaj, mi je pač podcenjevanje blagovnem znamke, ki se ne zgradi v parih dneh in se lahko uniči zelo zelo hitro. S pomočjo družbenih medijev še toliko hitreje, kot se je nekoč. Mogoče je beseda uniči premočna, saj v sedanjem času so informacije zanimive ravno 24 ur. Potem pridejo druge in svet gre mirno naprej.

Za konec pa še obvezna praksa iz družbenih omrežij – vedno zastavite vprašanje! Ali komunicirate z blagovnimi znamkami?

Objava Ali komunicirate z blagovnimi znamkami na družbenih omrežjih? originalno objavljena na had blog.