Blejski strateški forum je te dni potekal na Bledu. Preko 3000 udeležencev in dobrodelna nota tega dogodka sta bila večkrat omenjena v medijih. Zastavlja se mi vprašanje, koliko sredstev so zbrali na tem dogodku – saj tega podatka nisem nikjer zasledil, čeprav so mediji obširno poročali o tem dogodku in dobrodelni noti tega dogodka ob poplavah v Sloveniji.

• Poplave in pomoč / kako lahko pomagam z donacijo / SMS, TRR in Paypal donacije
• Poplave v Sloveniji skušajo nekateri izkoristiti za lastno korist / odjebite vojni profiteri
• Vlada, kdaj boste začeli uresničevati predvolilne obljube?

Da ne bo pomote. Če so zbrali par sto evrov, je boljše kot nič. Ampak ko ni nikjer niti pod razno omenjen znesek, ki so ga zbrali – čeprav je bilo kup dogodkov z dobrodelno noto, potem me začne vse skupaj zanimati.

Ob tem dogodku je bilo veliko govora tudi o trajnosti – da imajo udeleženci možnost prevoza do Bleda z vlaki. Da bo hrana “trajnostna” – če sem tole prav razunmel, je moj “možgan” povsem napačno interpretiral ta podatek in ja se zgodi, kajne?

Še vedno pa me zanima, koliko sredstev so zbrali – ob bok dejstvu, da je Radio 1 zbral 1.914.746 evrov sredstev za pomoč žrtvam poplav. Ja, firbčen sem, kako so udeleženci takšnih dogodkov dobrodelni.

Je kdo mogoče kje zasledil ta podatek o zbranih sredstvu ali pa je šlo zgolj za uporabo besede, ki je v teh dneh precej pogosto uporabljena? Kot sem že omenil – če so zbrali 100 evrov je to boljše kot nič!

Objava Blejski strateški forum z dobrodelno noto / koliko sredstev so zbrali? originalno objavljena na had blog.

Dr. Dominika Švarc Pipan je ministrica za pravosodje in očitno ena izmed redkih, ki razmišlja s svojo glavo in ne sledi “čredi”. To je dokazala tudi na Bledu, na Bled strategic forumu, kjer je bila “edina”, ki ni ploskala Ursuli von der Leyen po njenem govoru, ko je omenjala “zmago”. Vesel sem, da v Sloveniji še obstajajo ljudje kot je Dominika! Mogoče bi ji lahko še kakšen izmed politikov sledil pri tem.

• Dominika Švarc Pipan se ni želela rokovati z Janezom Janšo / bravo, Dominika!
• Srečno dr. Robert Golob in srečno ekipi, ki bo vodila Slovenijo / ministrice in ministri 15. Vlade RS
• Jadranka Jebernik, oprostite Jadranka Rebernik / všečen zdrs

Kaj se je zgodilo. Ursula von der Leyen je v svojem govoru izjavila: “Putin ne sme zmagati v tej vojni. Ukrajina mora zmagati.” In dvorana je zaploskala. Ni pa zaploskala ministrica za pravosodje.

Desnosučni so skočili v zrak in začeli uporabljati besede kot so “državniški incident”, “sramota” in podobno. Verjetno ne razumejo besed, ki jih uporabljajo in se smešijo zgolj sami. To, kar je storila Dominika, ki je kasneje tudi razložila za tiste, ki so bolj “počasne” sorte, bi morali namreč storiti tudi ostali. Zakaj?

Dominika je na Facebooku objavila zapisa v angleškem jeziku in razložila zakaj ni ploskala:

Ostre oči “kritikov” so opazile to.
Dejansko. Edini stavek v sicer izjemnem govoru Ursule von der Leyen, ki mu nisem zaploskala.
Zakaj?
Ker poleg izbire retoričnega sloga iskreno verjamem, da v sodobnih vojnah ne more biti “zmagovalcev in poražencev”. Vojne ne prinašajo zmage ali zmagoslavja, temveč le uničenje. Naracija je pomembna in nikoli ne bom ploskala retoriki “zmage v vojnah”, temveč le “končanju” vojn. Ko smo priča mehanizirani brutalnosti, množičnemu pobijanju in grozeči svetovni humanitarni, okoljski, gospodarski in družbeni katastrofi, je fraza “zmaga” neuporabna.

Točno to. Šest mesecev že poslušamo enako naracijo. Šest mesecev gledamo kaj se dogaja in kako se nič ne spremeni. Politiki polni lepih, ampak praznih besed, ki podpirajo Ukrajino s prekrižanimi prsti in poskušajo ustvarjati vtis, da jim je mar. Očitno v letu 2022 nimamo mehanizmov, da bi se vojna končala in to, da nekdo uporablja naracijo “zmaga v vojni” je povsem zgrešeno. Ampak ja, domoljupci tega ne razumejo in posledično se spuščajo v teme, ki jim niso niti najmanj jasne.

Besede Dominike Švarc Pipan bi morali ponotranjiti vsi, ki jim je mar do česarkoli v tem svetu. Ampak očitno je lažje “jahati” na konju pravičnosti in uporabljati povsem napačne besedne zveze, kljub temu, da nam bi vsem to moralo biti že dolgo dolgo jasno!

Objava Dr. Dominika Švarc Pipan ni ploskala Ursuli von der Leyen na Bledu / bravo! originalno objavljena na had blog.

Nutella odkriva lepote Slovenije – vsak kozarec Nutelle je drugačen – prikazuje kulturno dediščino Ljubljane, Maribora in Pirana, ter naravne lepote Goriških Brd, gorske lepotice Gorenjske, Bleda, Bohinja in Soče. Pa je Slovenija res takšna kot Nutella, ali pa je nekdo zgolj izkoristil lepote Slovenije za takšno promocijo “overdoz cukra”?

• Nutella je očitno lahko tudi droga – za policijo!?
• Nismo imeli Nutelle, vendar smo živeli polno življenje – vsi!
• Nutella + čokolada Mikado za zajtrk
• Recept za čokoladno torto brez moke / had kuha
• Kuhaj kot chef / kako sem pripravil vegansko sladico češnjeva pregreha z Markom Brinarjem
• Recept / Veganska nutella po moje

Gre za omejeno serijo Nutelle, za katero je fotografije ustvaril fotograf Matej Kastelic in fotografije prikazujejo bogastva Slovenije. Me zanima, če se strinjajo vsi s tem, da Nutella na ta način predstavlja Slovenijo …

Več o akciji, kjer je tudi predstavljeno vseh devet krajev: Goriška Brda, Ljubljana, Žužemberk, Piran, Bled, Soča, Vogel, Bohinj, Maribor ..

Škoda, ker Nutella ni veganska, saj bi jo v nasprotnem primeru z največjim veseljem “snedel”. Tako pa naj ostane za tiste, ki si želijo uživati prekomerno količino sladkorja in vseh dodatkov, ki jo tvorijo. V čisto okolje in naravo Slovenije pa Nutella ne paše povsem …

Objava Nutella odkriva lepote Slovenije / škoda, ker Nutella ni veganska originalno objavljena na had blog.

Prav fletno je na Bledu, so bile besede, ki sem jih danes slišal ob sprehodu okoli Blejskega jezera. Kot še nešteto drugih, ki so za današnjo sprehajalo destinacijo izbrali Bled, sem se podal na šest kilometrski sprehod okoli jezera in med hojo ugotavljal, da nisem ljubitelj gužve, da se mi ne da umikati tistim, ki hodijo po štirje skupaj in da je preveč ljudi, da bi skočil v jezero …

• Bled / Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
• Dino park Bled vas pozdravi pred prihodom na Bled / dobrodošli v pradavnino
• Blejsko jezero in Bled – fotografije
• Bled in iPhone 4S
• Blejski otok – Bled – kičaste fotografije

Bled je lep. Sicer imam vedno znova občutek, da živi v nekem svojem času in čaka na boljše čase, ki pa ne pridejo. Današnji dan je bil Bled poln turistov, ki so se sprehajali ob jezeru, vozili s pletnami, ali pa samo posedali v odprtih lokalih in uživali v soncu in temperaturah nad 10 stopinj.

Žalostno je videti stojnice ob jezeru, ki so bile prazne – ker se je pač ablast odločila, da je Covid-19 tako pameten, da lahko napada ljudi, ki pijejo “kuhančka”, čeprav nekaj sto metrov naprej veliko večja množica sedi za mizami in v miru pije “kuhančka”. Ampak to so te strokovne odločitve, ki vedno znova dokazujejo, da “vlada točno ve kaj dela”, kajne?

Toliko turistov, predvsem pa različnih jezikov, ki sem jih danes slišal ob sprehodu okoli jezera, že dolgo nisem slišal. Najprej se mi je zdelo, da pogrešam to, pa vendar sem kaj kmalu ugotovil, da temu ni tako. Da mi je bil bolj všeč Bled v času “koronakrize”, ko sem se okoli jezera sprehajal sam in sem na koncu lahko v Zaki povsem breskrbno skočil v jezero in zaplaval. Danes tega nisem storil, kajti preveč ljudi …

Sicer pa Bled je lep. In verjetno bo tak ostal še naslednjih n-let. Ker se ne bo nič spremenilo, prav tako pa tudi nič uredilo. No, mogoče bodo odprli še kakšen nov hotel in to bo to. Ja, prav fletno je na Bledu, če ne živiš tam …

Objava Prav fletno je na Bledu / fotografije ustvarjene z iPhone 13 pro originalno objavljena na had blog.

Včeraj je na Bledu potekal svečani dogodek ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. Dogodek je potekal na Blejskem gradu in za najboljše “trolanje” ablasti je poskrbela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je v svojem govoru dvakrat citirala preroške besede Milana Kučana izpred 30 let.

• SdSovka Mojca Škrinjar pošilja “kuleserje”, da si naredijo svojo Jugo na tretjem kamnu od sonca
• Aleš Hojs je udeležence proslave na Prešernovem trgu imenoval svinje
• Zore: Po 30 letih smo tam, kjer smo verjeli, da bomo / mogoče RKC, ostali imamo samo švic od…
• Janez Janša / V Sloveniji je bilo kar pet različnih volitev, od tega je SdS zmagala na štirih

Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan, je Ursula von der Leyen izrekla dvakrat. Na začetku in na koncu svojega govora.

Lahko si predstavljam bolečino določenega kroga prisotnih na tem dogodku na Bledu, še posebej, ko je bilo potrebno na koncu njenega govora zaploskati.

Zanimiv je bil pogled Janeza Janše ob njeni prvi omembi teh besed, vendar so na RTV Slovenija očitno ugotovili, da je boljše, da gre kader nazaj na Ursulo …

Gostje so na svečani prireditvi sedeli na stopnicah na Blejskem otoku in res je bila velika sreča, da ni včeraj zvečer deževalo.

Za vse, ki ste zamudili prireditev, tukaj si jo lahko ogledate.

p.s.: pa še nekaj mi je padlo v oči. Nagovor voditeljice in ministra za kulturo – ali se na protokolarnih dogodkih na tej ravni najprej ne nagovori najvišjih gostov in šele potem domačih?

Objava Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan / Ursula von der Leyen na Bledu originalno objavljena na had blog.

Vsak zaposleni naj bi prejel bon za 200 evrov. Vlada se je namreč odločila, da bo tako pomagala slovenskemu turizmu. Bone v vrednosti 200 evrov bi dobili vse redno zaposlene in samozaposlene polnoletne osebe. Veljali naj bi do 31. decembra 2020 ali do 28. februarja 2021. Ta ukrep nas bo stal  največ 200 milijonov evrov.

• Namesto regresa – boni za reševanje slovenskega turizma #WTF
• Mami, ali smo mi na pol revni?
• Bravo Ana Roš za odličen komentar in pokončno držo / Andrej Tomelj / Časnik, sramotiš samo sebe

Ko se pred mesecem dni v javnosti znašel predlog, da naj bi ljudje v Sloveniji dobili namesto regresa bone za reševanje turizma, se je na vlado usul plaz kritik. Takrat so predlog pospravili z mize, ampak očitno so se odločili za malce drugačno varianto. 200 evrov naj bi dobili zaposleni in to naj bi uporabili za ponovno oživitev slovenskega turizma.

Vsi, ki se spomnimo certifikatov, se zavedamo v katero smer bodo šli ti boni. Našli se bodo ljudje, ki bodo poceni odkupovali te bone in jih potem dražje prodajali turističnim ponudnikom. Ideja je povsem preprosta in lahko jo bo izpeljati:

• vrednost bona je 200 evrov – za to v Sloveniji dobiš nočitev z zajtrkom na obali (v 3 zvezdičnih hotelih dobiš 1, 5 nočitve)
• tistim, ki bolj potrebujejo denar, kot pa bon za turistične storitve v Sloveniji, ponudiš 50 evrov (ali pa celo 100 evrov)
• s ponudnikom turističnih storitev se dogovoriš, da ti odkupijo večje število bonov po 150 evrov
• volk sit, koza cela – država zopet nategnjena

V zgoraj opisanem primeru dobi ponudnik od države 200 evrov, njega je sicer stal bon 150 evrov, ampak ni imel nobenega stroška in je v tem času lahko gostil goste ki so plačali z bonom. In tudi tisti, ki je bolj potreboval denar, je prišel do njega. Sicer do manjšega zneska, ampak za tistega, ki zaradi situacije, ki smo je bili priča v Sloveniji, ki nima za hrano, je to boljše kot nič.

Ideja z boni se mi zdi vse prej kot dobra. Če že nameravajo to storiti, potem naj pomislijo še na vse ostale branže, kjer je bil upad prihodkov ogromen, pa niso poskrbeli za njih. Sicer pa gre v tem primeru bolj za reševanje “Počivalška” in njegovih idej o turizmu v Sloveniji. Če bo turistov manj, kar se bo očitno zgodilo, bo škoda enormna – pa vendar po drugi strani ne moreš pričakovati, da bodo Slovenci v Sloveniji plačevali cene, ki so postavljene in za izkustvo, ki ga v večini primerov sploh ni.

Jaz sem precej skeptičen do tega predloga in izvedbe, kajti če ne bo kupa drobnega tiska, potem se bo zgodil zgornji scenarij in bodo korist imeli zgolj in samo spet “vojni dobičkarji”. Ampak tega smo že itak navajeni v Sloveniji, kajne?

p.s.: na koncu po bo vlada lahko rekla, da nam je plačala počitnice … jeap, za to gre .. 

Objava Za reševanje turizma naj bi vsak zaposleni dobil 200 evrov vreden bon od države originalno objavljena na had blog.

Če je bil kdo zadnje čase na Bledu (sicer upam, da ne, kajti #ostanidoma), je opazil, da je Blejsko jezero postalo rdeče. Rdeča barva jezera je posledica cvetenja alg (fitoplanktona) in vsakoletni pojav, vendar tako rdeče kot je jezero letos, še ni bilo do sedaj.

• Bled / Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
• Blejske češnje – kaj ti bodo kremšnite!
• Blejski otok – Bled – kičaste fotografije

Sicer je v teh dneh Bled brez turistov in brez turistične ponudbe – zaprti so gostinski lokali in vse skupaj izgleda kot kakšen prizor iz filma iz prihodnosti.

Jezero sicer čistijo vsak dan, vendar to ne rešuje problema. Toplejše vreme bo sicer pomagalo “rešiti” barvo jezera, ker se bakterije premaknejo v globino jezera. Vendar vseeno to ni rešitev ..

Mogoče se bodo sedaj, namesto prepovedi supov, na Bledu odločili, da prepovedo lovljenje krapov – posledično tudi hrani, ki jo ribiške družbe zmečejo v jezero – gre za ogromne količine …

p.s.: barva Blejskega jezera nima nobene povezave s koronavirusom! #ostanidoma

Objava Blejsko jezero je rdeče #ostanidoma originalno objavljena na had blog.

Med 5. in 11. avgustom bodo v Zdraviliškem parku Bled brezplačne filmske projekcije v okviru festivala Kino Bled. Ekipa, ki se je lotila tega projekta je mlada, vendar zagnana in vesel sem, da se tudi na Bledu nekaj spreminja v pravo smer. Ja, Bled ni prostor samo za “starejše ljudi”, ampak je potrebno ponuditi vsebine tudi mlajšim.

• Dino park Bled vas pozdravi pred prihodom na Bled / dobrodošli v pradavnino
• Kavarna Park Bled je prenovljena / originalna blejska kremna rezina stane 4,70 evra
• VIDEO: Športno tekmovanje Rolka na Bledu. Kaj Bled potrebuje? Dogajanje za mlade!

To spodaj so besede organizatorja, ki se je tega projekta lotil resno, predvsem pa z mislijo tudi v prihodnost. Kljub temu, da je bilo na Bledu že precej “filmskih festivalo” se očitno niti en ni obdržal. Držim pesti, da jim uspe!

Bled je že za čas prvih romarjev v sedemnajstem stoletju, in tako je gotovo še danes, veljal za enega bolj prepoznavnih slovenskih krajev. Znani angleški naravoslovec sir Humphry Davy je v začetku devetnajstega stoletja med potovanjem po naši deželi Bled denimo opisal kot “najlepši kraj, kar jih je videl v Evropi”.

Kasneje, v drugi polovici stoletja, ga Arnold Rikli postavi na velezemljevid zdraviliškega turizma in v začetku dvajsetega stoletja se tako Bled že uveljavi kot eno najbolj mondenih evropskih letovišč – njegove darove so v preteklosti vdihovali številni veljaki, na primer člani dinastije Karadžordžević, Nikita Khrushchev, kralj Husseini, Haile Selassie, Indira Gandhi, Kim Il-Sung, Juan Carlos, Vaclav Havel, princ Charles in nazadnje Paula McCartney, ponujal pa je tudi redno zatočišče in navdih J. B. Titu.

A tudi brez slavnih oseb je bila Bledu nekdaj v kulturne gene zapisana živahnost in pestrost: od številnih diskotek, ki so kipele od ljudi, riklijevih »zdraviliščarjev«, rednega kinematografa, ki je v antičnem amfiteaterskem slogu z vrtljivim odrom očaral občinstvo, in Zdraviliškega doma, ki je postal  blejski kulturni dom in središče oblikovanja vizije in prihodnosti Bleda.

Okoli omenjenega Zdraviliškega doma je zrasel tudi Zdraviliški park z glasbenim paviljonom, tenis igrišči in stojnicami. Park je bil zaradi programske in kulturne pestrosti nekdaj nadvse popularen in zelo obiskan, v glasbenem paviljonu pa je skoraj vse dni igrala živa glasba.

Danes?

Bled še vedno ostaja eden najbolj razpoznavnih slovenskih krajev, čeprav o zdraviliškem turizmu, svetovljanskem duhu in primerljivo eminentnih gostih težko govorimo. Še več, diskoteke so praktično preteklost, bosonogi »zdraviliščarji« so bolj kot ne pozabljeni, kinematograf pa že dolga leta propada.

Celo Zdraviliški park je ostal brez žive glasbe, programska in kulturna vsebina je poniknila v zemljo. Tako nekako kot zdraviliški dom, ki je bil porušen dobrih šestdeset let nazaj, bojda zaradi sosednjega hotela.

No, in na tem Bledu, v tem parku, prav na tem mestu temeljev Zdraviliškega doma bo izpod krošenj ruševin vzklilo novo seme.

Prepričani smo, da si Bled zasluži kvalitetnejšo ponudbo in več kot zgolj maso ljudi, ki manično migrirajo k jezeru v iskanju popolnega »selfija« s cerkvijo in gradom v ozadju. Jasno, problem ni nujno in zgolj v ljudeh, ki prihajajo in (pre)hitro odhajajo, ampak tudi v tistih, ki na Bledu so, in pomanjkljivi ponudbi, ki ne zmore v zadostni meri obogatiti bivanjskega prostora prebivalcev in obiskovalcev.

No, in mi, organizatorji spadamo med te ljudi; nismo ravno vsi domačini, gotovo pa smo prav vsi tesni oboževalci (blejske krajine? torej: česa?). Ožji člani organizacijski ekipe smo vsi po svoje odraščali z Bledom in postopoma živeli ter spoznavali njegovo zgodbo. Nismo osamljeni v prepričanju, da potencial Bleda sega krepko preko trenutne ponudbe, in nismo edini, ki se že vrsto let pritožujemo nad sedanjim stanjem. Gotovo nas je to dodatno spodbudilo in nam dalo potreben zanos, da kot predstavniki mlajše generacije dozorimo in prevzamemo odgovornost ter po možnosti utremo pot preostalim somišljenikom.

Začenjamo z intimnim »indie« festivalom, ki smo ga poimenovali preprosto – Kino Bled. Projekt želimo soustvarjati z lokalnim okoljem, graditi na blejskem izročilu ter oživljati nekatere pretekle navade, kulturne dejavnosti in kraju znova vdihniti vsaj kanček svetovljanskosti.

Več informacij:

• datum / 5.–11. avgust (pon.–ned.)
• lokacija / Zdraviliški park Bled
• organizacija / Zavod Aspekt
• začetek projekcij / 21.00
• vstopnina / vstop prost na vse dogodke
• pričakovani obisk / 100 ljudi na dan
• program / kinobled.com
• dogodek/ KINO BLED

Objava Kino Bled / 5. – 11. avgust / brezplačne filmske projekcije v Zdraviliškem parku Bled originalno objavljena na had blog.

Ko se peljete proti Bledu vas najprej pričaka Avsenikov rondo. Pri Šobcu vas pričaka rondo z golf žogico. In sledi še najboljše – Dino park, ki se diči pred Bledom. Gre za naključje, ali pa s tem turistom sporočajo da vstopajo v pradavnino?

• Kavarna Park Bled je prenovljena / originalna blejska kremna rezina stane 4,70 evra
• VIDEO: Športno tekmovanje Rolka na Bledu. Kaj Bled potrebuje? Dogajanje za mlade!
• Bled / Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
• Strah pred višino / z gondolo na Marmolado / 3265 metrov visoko na sneg

Bled je lep. Ampak lep je bil tudi v nekih drugih časih v preteklosti. In v tem času se je le malo stvari spremenilo na Bledu. Ampak zakaj bi spreminjali nekaj, kar očitno deluje in kar privablja turiste?

Kljub temu, da sem pogosto na Bledu v zadnjih 30 letih – se mi zdi, da je Bled vedno enak. Mogoče pa je ravno v tem njegov čar? Za tistega turista, ki pride enkrat v življenju na Bled za pol ure … Za tiste, ki so pogosteje na Bledu, pa omogoča čudovit sprehod okoli jezera … Pa izposojo čolna. In skok v jezero.

In spiješ lahko kakšno pijačo v par lokalih, ki so ob jezeru. In povzpneš se ne grad, ki se bohoti nad Blejskim jezerom. No, tudi “Gadafi” center lahko turisti obiščejo, kjer jih pred lokali pričakajo fotografije hrane, sicer pa je to spomenik nekim drugim časom in predvsem si je arhitekt naredil spomenik, sicer pa objekt ni ravno v ponos Bledu.

Da ne bom samo kritičen. Letos so prenovili kavarno Park Bled, kamor gredo turisti na “kremšnito” in tudi par hotelov je doživelo renovacijo. Pred leti so prenovili Vilo Prešeren. In tukaj se, po mojem opazovanju vse skupaj tudi konča. Pa saj to je dovolj, kajne? Že to je veliko.

In nazaj k Dino parku. Ko se med vikendi poveča število turistov, ki gredo proti Bledu in se začne kolona že pri Avsenikovem rondoju, potem postane jasno, da Bled potrebuje obvoznico. Že vrsto vrsto let. Obvoznica, ki bi razbremenila glavno cesto, predvsem pa omogočila tudi domačinom, da živijo normalno življenje in da se jim ni potrebno na pot odpraviti ure prej. Ampak domačini so pač kolateralna škoda – pomembno je, da je Bled poln turistov, čeprav infrastruktura tega ne omogoča.

Ko se turist pelje mimo Dino parka, ki je verjetno super fajn za otroke in so starši povsem navdušeni, ko otroci zagledajo dinozavre in vedo, da ne bo šlo brez obiska parka, si verjetno misli svoje. No, takrat še ne. Po par urah na Bledu pa mu je verjetno postalo jasno. Mogoče pa bi morali samo pristojni razmisliti malce o tem, če je lokacija Dino parka na takšni lokaciji povsem primerna?

Sem edini, ki vidi Bled in Dino park tako?

Objava Dino park Bled vas pozdravi pred prihodom na Bled / dobrodošli v pradavnino originalno objavljena na had blog.

Kavarna Park Bled je končno doživela prenovo. Dom originalne blejske kremne rezine (kremšnite) se je po 30 letih iz roza-zelenih odtenkov, ki so pustili pečat v socializmu, spremenil v prijeten lokal s čudovitim pogledom na otok in na grad. Kavarna Park Bled je bila dolga leta odraz stanja turizma na Bledu – imaš čudovito naravo, ampak vse ostalo je v riti. Sedaj je Kavarna Park prenovljena, Bled pa še vedno ostaja enak.

• VIDEO: Športno tekmovanje Rolka na Bledu. Kaj Bled potrebuje? Dogajanje za mlade!
• Bled / Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
• Damian Merlak kupil propadajoče hotele v Bohinju in bo vlagal v Bohinj / končno pozitivna zgodba za Bohinj?

Preko 15.000.000 originalnih blejskih kremnih rezin so že pripravili na Bledu od leta 1953, ko je prvo “pripravil” slaščičarski mojster Ištvan Lukačević. Sicer sam nisem bil nikoli ljubitelj njihovih kremšnit in sem raje obiskal kakšno drugo slaščičarno na Bledu, kjer so imeli boljše kremšnite. Ampak tudi to se je spremenilo na Bledu.

Pred časom se je par naših medijev zgražalo nad cenami v Kavarni Park. Res je, cene niso najnižje, vendar ima vsak možnost, da se sam odloči, če bo plačal ali ne. In po zasedenosti lokala se tudi višje cene ne poznajo na obisku – večinoma pridejo v Kavarno Park turisti, ki se potem slikajo s kremšnito v različnih pozah. In v ponudbi imajo tudi veganske slaščice.

Kakšne so torej cene:

• originalna blejska kremna rezina / 4,70
• sadna kupa / 6,00
• kava z mlekom / 3,50
• čaj / 4,20

Visoke? Nizke? Ali je to sploh pomembno – če bo nekdo želel iti v lokal in bo želel naročiti njihovo kremšnito bo to naredil. To medijsko opozarjanje na visoke cene se mi zdi podobno temu, kar isti mediji počnejo čez poletje s cenami na Hrvaškem. Ja, tudi v Dubrovniku ima kepica sladoleda lahko visoko ceno – obiskovalci se sami odločijo, če so pripravljeni plačati toliko ali pa pač ne bodo odprli svoje denarnice.

Kavarna Park Bled je po prenovi prijetna. Uporabili so sodobne materiale, ki so trenutno moderni in počutje v lokalu je “cozy”. Prostor je odprt in omogoča pogled na grad in jezero, osebje pa prijazno.

Glede na to, da imam še vedno v spominu izgled lokala pred prenovo, je tole velik korak za Bled. Predvsem pa upam, da je tole brca v rit vsem odgovornim za turizem na Bledu, da se očitno da stvari tudi spreminjati. Ampak je potrebna investicija in pametno načrtovanje. Recimo to, da gosta preden pride na Bled najprej pričaka park dinozavrov ni nekaj najboljšega za Bled – kljub temu, da je verjetno otrokom všeč. Ampak, če nimaš vizije, potem je vse ok. In to je en izmed problemov Bleda že vrsto let.

Objava Kavarna Park Bled je prenovljena / originalna blejska kremna rezina stane 4,70 evra originalno objavljena na had blog.