Ko sem 13. 07. 2005 objavil prvi blog zapis, si nisem nikoli mislil, da bom 15 let kasneje objavil že 10.000 zapisov na blogu had.si. Pa vendar sem včeraj dosegel to številko, ki me je malce presenetila in ob kateri sem naredil par kalkulacij – recimo koliko časa je šlo za ta moj hobi.

• Maja Kogoj +38670300240 aka Vladim Luckza aka Samo Prosen poln kurec imam laži, nadlegovanj, stalkanja, opozarjanja drugih
• Ko žalitve, laži in grožnje postanejo del vsakdana / to je Slovenija 2020
• Roni Kordiš je speča celica kot mudžahedin in sem pravi gurman
• Za Nova24 je Roni Kordiš radikalni aktivist in vplivnik
• Sem Roni Kordiš, pišem blog in za pisanje me nihče ne plačuje
• Ronald, Ronald Kordiš / zakaj mi je tako ime, zakaj imam nick had na internetih in par dejstev o…

10.000 objav. Če gre za eno objavo povprečno 30 minut časa – ponavadi gre več, včasih tudi manj. Potem to nanese skupaj 300.000 minut. Kar je enako 5000 uram. 5000 ur pa je – 208 dni. V 15 letih sem za pisanje vsebin porabil okoli 208 dni, kar je 1/26 tega časa, ki sem ga imel v tem obdobju na voljo.

Ni malo, kajne? Za hobi. Pa vendar tudi ni veliko za hobi v katerem od prvega dne uživam, kljub vsemu sranju, ki se mi dogaja zaradi tega – stalkerka, ki se že dve leti pretvarja, da je moja žena  in dnevno odpira nove in nove profile na instagramu, tinderju, twitterju in piše vsem naokoli v imenu moje žene, številne objave na Nova24, kjer mi očitajo, da sem plačan od “nekoga” (nikoli ne povedo od koga, da bi ga tudi jaz vprašal, če mi nakazuje denar na napačen račun), do številnih groženj s smrtjo, ker očitno nekaterim nisem po godu, do velikega števila “hate twitter” računov, ki se ukvarjajo zgolj z menoj in kjer objavljajo nove in nove #fakenews informacije.

Pa vendar sem se vsega tega v teh 15 letih navadil in sprejel. Še več. Ker imam povsem čisto vest in ker me nihče ne plačuje, se prav veselo požvižgam na takšne trole, ki bodo “razkrili” informacije o meni, ali pa bodo z menoj fizično obračunali, ali pa me bodo celo počakali pred domom.

Kljub temu, da se ne bi smel sprijazniti s tem, ker to ni svet v katerem živim, mi ni preostalo drugega kot da sprejmem, da bodo grožnje del mojega sveta. Nikomur nisem nič dolžan, niti nikomur nisem dolžan polagati račune za karkoli v mojem življenju. In ravno zato, ker imam mirno vest, grem lahko zvečer mirno spati in se ne sekiram zaradi groženj in zaradi prav “bednih” poskusov diskreditacije.

Sicer bi bilo verjetno bolj smiselno, da bi bil “influensar” in bi pisal hvalnice izdelkom in se navduševal nad vsem kar na tem svetu obstaja in bil za to zelo dobro plačan – ampak to ne bi bil jaz. Potem bi bil zgolj eden izmed množice njih, ki so skočili na ta vlak, ki sem se ga jaz že pred desetimi leti izogibal, čeprav me mesečeno bere izredno veliko število obiskovalcev.

Hvala, ker ste z menoj. Hvala, ker se ne strinjate vedno z menoj. Predvsem pa hvala, ker mi pomagate, da vztrajam in da ustvarjam kritične vsebine, ki mogoče kdaj komu spremenijo pogled na določene stvari. In hvala, ker vztrajate z menoj!

Objava 10.000 zapisov na blogu had.si originalno objavljena na had blog.

Leto 2005. Ni bilo influesarjev, Twitterja in Facebooka. Ni bilo Youtubea. Social media kot ga poznamo sedaj še ni obstajal. Živeli smo še življenje na forumih, vendar so se v tujini začeli pojavljati blogi – državljansko novinarstvo, ki bo rešilo svet je bil takrat “buzzword” in tudi v Sloveniji se je začel ta “hype”.

• twitter / @had
• facebook / had.si
• instagram / roni.kordis
• youtube / ronikordis

13.7.2005 sem objavil zapis z naslovom Pa se enkrat, ki je moj prvi uradno datiran blog zapis in takrat sem stopil na dolgo pot ustvarjanja vsebin za svoj blog. V vmesnem času je večina blogerjev končala s pisanjem, prišli so Twitter, Facebook, Snapchat, Instagram, Youtube in vsak po svoje je začel uporabljati različna družbena omrežja. Sam pa sem vztrajal.

Seveda so bili vmes padci in vzponi, jeza, žalost in razočaranja. V tem času se je spremenilo marsikaj in tudi jaz sem se. Če sem bil na začetku precej kritičen do vsega in vseh, se je kasneje to spremenilo v vzpodbujanje drugih, predvsem pa v konstruktivno kritiko, če je že bila potrebna.

• Ideje za nedeljski izlet / kam na izlet v bližini / Italija, Slovenija, Hrvaška, Avstrija
• Kam na izlet v Italijo / Pisa, Firence, Benetke, Cinque Terre, Amalfi beach, Rim, Portoferrario, Ischia, Neapelj, Siena, Rimini
• Prvomajske počitnice v Italiji / odkrivanje Italije z avtom

Spremenil se je moj odnos do sveta, predvsem pa se je spremenil pogled na stvari – namreč, poskušam prikazati stvari še iz malce drugih zornih kotov, kot smo jih sicer navajeni, predvsem pa poskušam “ne biti tiho” in povem, kljub temu, da ima to precej negativne konotacije in sem deležen žaljivk oseb, ki me ne poznajo, niti nimajo pojma o tem, kaj in kdo sem. Ampak na spletu je vsak lahko pogumen! In vsak si lahko vzame pravico, da te osebno diskreditira.

Teh štirinajst let je bilo zanimivih. Finančno? Niti najmanj. Sploh če začnem preračunavati, koliko časa je šlo za vse te zapise, predvsem pa v preteklosti za fotografije, ki sem jih objavljal na blogu.

• Najboljša pizza v Ljubljani / pet najboljših pizzerij v Ljubljani
• Ali ste že kdaj dali napitnino kuharju?
• Kuhamo z ljubeznijo / hrana za dušo / skuhano s srcem

Ko poslušam sedaj novdobne “fashion/beauty/nameit” blogerje, kako bodo oni prišli na hitro do denarja, ker jim ga bodo oglaševalci dali, samo skomignem z rameni in se nasmejim. Ni tako preprosto, predvsem pa, če želiš služiti, se moraš prodati – kar pomeni, da nisi več neodvisen, predvsem pa da moraš pisati to, kar si drugi želijo.

Niti najmanj mi ni žal, da nisem znal/mogel monetizirati bloga, kajti če sem se česa naučil v tem času je to, da so ljudje, ki sem jih spoznal zaradi bloga in s pomočjo katerega sem si ustvaril “brand” veliko več vredni, kot pa zaslužek, ki bi ga lahko imel z blogom.

Statistični podatki, ki jih vedno z veseljem objavim:

• v dvanajstih letih pisanja bloga, sem objavil 9.019 prispevkov, kar je skoraj dva zapisa dnevno (1,7)
  
• prejel 46.077 komentarjev
• akismet me je zaščitil pred 1.039.369 spam komentarji
• na blogu je trenutno objavljenih 26.444 fotografij – hvala fantom iz Siela za vrhunski hosting in za to, da mi vse deluje 100%!

Ne bom odpiral šampanjca, ker ga ne pijem. Niti ne bom razmišljal o tem, če naj nadaljujem s pisanjem bloga. Je pa na mestu zahvala vsem vam, ki me spremljate / berete / kritizirate.

Še naprej se bom trudil in še naprej bom zapisoval svoje poglede na stvari in odkrival skrite točke, ki jih je vredno videti. Predvsem pa bom še naprej obstajal.

Kakšna je bila evolucija mojega bloga do sedaj?

• prva tema, ki sem jo uporabljal leta 2005 – Journalized Blue 1.01 Released 13 Mar 2005

• leta 2006 sem se odločil za malce bolj sodobno temo – Cordobo Green Park 0.9.3 BETA 4

• leta 2007 sem se naredil “oranžno revolucijo” z Logistix 3C temo.

• kasneje sem jo malce popravil, priredil in ji odvzel malce oranžne barve

• in potem je prišla sprememba barve – modra je postala nova oranžna in še vedno ista tema

• sledila pa je ta tema, ki jo trenutno uporabljam že precej dolgo časa in sem še vedno navdušen nad njo.

Hvala za vaš čas in za vse vzpodbude! Prav tako pa za kritike in pomisleke. S tem lahko postanem boljši, predvsem pa lahko s tem tudi spreminjam svoj pogled. 

Objava had blog praznuje 14 let / z vami že od leta 2005 originalno objavljena na had blog.

Krasni novi svet (Brave New World), je naslov romana Aldousa Huxleya. Pa tudi besedna zveza, ki opisuje situacijo, ki smo ji vsak dan priča. Zdi se mi, da se konstantno ponavljam, ko pišem o tem fenomenu, ki smo mu priča zadnjih nekaj let, ko je vsak lahko vse, kar si želi biti.

• Mi vsi smo – vstavi po potrebi
• Ali so burgerji še vedno IN / včasih sem jih pojedel zelo veliko!
• Nas Facebook dela idiote? Primer rojstnega dneva na Facebooku

Včeraj je bil mesar, danes je strokovnjak za kriptovalute. Prejšnji teden je poslušal predavanje o tem, kako uspeti na Instagramu, danes pa že ponuja svoj tečaj, ker bo udeležencem za 100 eurov razložil kako iz tega narediti biznis. Pred dvema tednoma je objavila prvo sliko v joga položaju, kasneje je dodala še par motivacijskih rekov, sedaj pa že išče ljudi, ki bi jih za honorar poučevala jogo.

Tile trije primeri so samo delček nabora, kar vsak dan vidim in spremljam, ko “skrolam” skozi časovnice na družbenih omrežjih. Živimo v času, ko izkušnje, znanje, projekti niso več pomembni – pomembna je samopromocija in par vloženih fičnikov v oglaševanje. In biznis že cveti, oglaševalci skačejo od veselja in množice na drugi strani monitorjev so srečne in zadovoljne, ker jim bo samooklicani strokovnjak odprl vrata v čisto nov svet.

V nekem trenutku smo v Sloveniji vsi navdušeni nad blogi in smo vsi blogerji. Potem smo vsi navdušeni nad Facebookom in smo vsi “community managerji”. Potem pride obdobje prehranskih dopolnil in super hrane in vsi vemo vse o tem. Potem je obdobje športa, ko sedimo na kavču, ali pa v lokalu pred televizijo in točno vemo, kako bi moral selektor postaviti igralce, vendar ker tega ni naredil, smo izgubili … In tako lahko nadaljujem v nedogled.

Zakaj bi človek razmišljal na dolgi rok in bil dejansko strokovnjak na enem področju, ko pa je lahko na vseh področjih, kajne? Sicer pa je precej težje biti dejanski strokovnjak na enem področju in tisto področje do potankosti obvladovati. Če bi bilo v Sloveniji več strokovnjakov, ki bi se držali svojega nišnega prostora, potem bi lahko v TV oddajah dobili dejansko odlične sogovornike, prav tako pa bi tudi podjetja lahko najela strokovnjake – v času samooklicanih strokovnjakov pa je to precej težko delo, saj ločiti zrnje od plevela..

V končni fazi se vsem gre, da “svoje zn(sr)anje” čim dražje prodajo. Ne glede na to, da ne bo nobenih rezultatov, saj nihče ne veže rezultatov na samo pogodbo oz., rezultati niso merodajni za izstavljeno fakturo.

Objava Krasni novi svet / vsak je lahko, kar si želi biti originalno objavljena na had blog.

Pred dvemi leti sem v zapisu Blog je mrtev, naj dolgo živi blog zapisal – Naslov ne odraža dejanskega stanja v naši blogosferi, saj sem v zadnjem času odkril cel kup zanimivih, novih blogov. Naslov je zgolj želja, da nekoč zapišem izpeljanko iz – The King is dead. Long live the King. In vsake toliko časa me kakšen blog, ki ga odkrijem povsem na novo pozitivno preseneti. Tako pozitivno, da je definitivno vreden, da ga omenim.

Tokrat me je presenetil Simon Šketa, ki piše blog na http://www.sketa.si/. Glede na to, da sem spremljal njegove komentarje na Facebooku že precej časa, se mi je zanj zdelo precej zanimivo, da se ne odloči in svoje misli, ideje, prebliske in vse ostalo ne da v kontekst in objavlja na svoje blogu. Sedaj je končno začel s tem in me pozitivno preseneča z vsako objavo.

Par primerov, o čem piše – njegovo pisanje ni nišno, ampak obsega precej zanimivih tematik:

• Jodlanje ni samo za krave, ejga!
• Sta Apple in Samsung res nepremagljiva?
• Ericsson GA628 aka “Cigel”
• Borovničev sladoled…
• Pokončno pred pisoar

Simona lahko sledite:

• www – http://www.sketa.si/
• facebook – https://www.facebook.com/simon.sketa
• twitter – https://twitter.com/SimonSketa

Objava Vredno branja – sketa.si originalno objavljena na had blog.

Par zapisov na blogih, vrednih ogleda po mojem mnenju:

Google Books – prekletstvo ali blagoslov? – Hapax Legomena
Nemška modna hiša Escada v rokah družine indijskega jeklarja – Razgledi
Bravo, vest.si! – Drugi dom
Moj prvi maraton! – Krtina
BlackBerry uporabniki – Justin Timberlake, Kanye West, Madonna, Paris Hilton – Berry
Dve julki – Napo

p.s: kdaj pa si ti nazadnje linkal soblogerje?

Objava Vredno ogleda na blogih originalno objavljena na had blog.

Vožnja z dvigalom v 67. nadstropje, sprehod do razgledne ploščade v 70. nadstropju Top of the Rock (na višini 259m, deveta najvišja zgradba v New Yorku) od koder je v lepem vremenu idiličen pogled na celoten Manhattan in celo New Jersey, je bila zame precej neugodna zadeva.

Strah pred višino je kljub vsem poskusom še vedno živ. Sem preživel, sicer zelo nelagodno in kljub vsemu steklu okoli razgledne ploščadi, se nisem počutil preveč varno. Misel na delavce, ki so to gradili, brez sodobnih pripomočkov mi še sedaj buri domišljijo. Gradnja, ki jo je financiral John D. Rockefeller je bila končana leta 1933. Leta 1986 so jo zaprli in ponovno odprli 1. novembra 2005 po temeljiti obnovi. Vredno ogleda!

Objava Top of the Rock Observation Deck – New York na dlani originalno objavljena na had blog.

Tretje leto zapored (Cosmopolitanov tek v petkah – fotografije(2008), Cosmo tek v petkah – fotografije(2007)) se je v visokih petkah teklo po stari Ljubljani na Cosmopolitanovem teku.

Letošnja najhitrejša je bila, tako kot lani, Nina Fučko, ki je 100-metrsko progo pretekla v času 12,92s (hmm, a ni to malce prehitro – Usain Bolt teče na 100m 9,58), najvišje petke pa je imela Nina Pečenko – 12,2 cm (no ja, fantje pomislimo malce koliko je to?). Prireditev je povezovala Špela Močnik.

Končno sem imel priložnost spoznati Darjo Štravs Tisu, soblogerko, fotografinjo in voditeljico na Radiu1!

Objava Cosmopolitan – Tek v petkah 2009 – fotografije originalno objavljena na had blog.

Ne vem s čim sem si zaslužil, da sem že drugič v tem mesecu dobil elektronsko sporočilo od Danijela Spasojevića, oz. iz elektronskega naslova Dani Production, kjer me nekdo poziva, naj njegovo sporočilo posredujem naprej! Osebe Danijel Spasojević ne poznam, niti ji nikoli nisem posredoval svojega elektronskega naslova.

Ker je v njegovem sporočilu cel kup povezav na razne bloge, med drugim tudi na blog Iztoka Gartnerja in ker ni nikjer možnosti odjave, razmišljam da ti dve sporočili spadata v kategorijo nezaželene elektronske pošte?!

In če bi Danijel Spasojević bral blog svojega prijatelja Iztoka, bi verjetno vedel kakšno je moje mnenje o vsem tem. Navkljub mojemu odgovoru na prvo elektronsko sporočilo, kjer sem ga povprašal od kje mu moj elektronski naslov in zahteval naj se v bodoče izogne spamanju mojega elektronskega naslov, se je zgodba danes ponovila.

Danijel Spasojević, dovolj je! Svoje probleme boš reševal brez mene! Ker očitno ne znaš prebrati maila, naj bo tole opozorilo da bo tretje nenaročeno elektronsko sporočilo romalo na za to pristojni organ!

Objava Dani Production – Danijel Spasojević dovolj je spamanja! originalno objavljena na had blog.

Sabina Obolnar je nekoč v uvodnici One zapisala da smo blogerji “čudni ljudje” (ne bom ponavljal njenih besed). Pa vendar smo dokazali, da nismo samo to, ampak da znamo tudi pomagati v raznih situacijah – krvodajalske akcije, zbiranje prispevkov za poplavljena območja, itd..

Sedaj, ko je Twitter dobil primat v tem svetu in počasi prehiteva Facebook, se je pojavila ideja Twestivala – druženje ljudi brez računalnikov, ekranov in tipkovnic – za zabavo in v dobrodelne namene.
In tako je Tomica prevzel vajeti in začel z organizacijo Twestivala Ljubljana, ki bo potekal 11.9.2009 – Pri Zelenem Zajcu v Ljubljani od 17. ure naprej.

Prostovoljni prispevki se bodo zbirali za Zavetišče za živali Horjul (nakup badgev, možnost donacije denarja, dobrodelna licitacija), prav tako pa se išče sponzorje, ki bi prispevali pasjo, ali mačjo hrano, ali kakorkoli podprli to idejo in ta prostovoljni projekt.

Seveda bo poskrbljeno tudi za glasbo, ples in vse ostalo: GlosaArt, Zgreseni Primeri, B.T.K., Ultra, Carina, M.U.D.D. in Nove konzerve. Prav tako pa bodo zraven tudi trebušne plesalke, šola za nastopanje BAST, itd..

Twestival ni namenjen samo tviterašem, temveč vsem, ki bi se radi pridružili zabavnemu festivalu, za organizacijo katerega so zaslužni izključno prostovoljci z njihovo dobro voljo in energijo. Še posebej toplo so vabljeni posamezniki, ki bi radi pomagali Zavetišču Horjul oziroma tamkajšnjim živalicam. Če se Twestivala ne boste utegnili udeležiti, lahko zavetišču pomagate tudi tako, da jim denar nakažete neposredno na njihov tekoči račun NLB SI56 0202 7025 4948 113. Se vidmo???
Glavni sponzor TwestivalLJ – www.degriz.net in Pri Zelenem zajcu

Objava Twestival – Twitter festival – 11.9. 2009 – Pri Zelenem Zajcu originalno objavljena na had blog.

Včeraj me je presenetila novica, da je sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča Katarina Novšak Kaplan z začasno odredbo Dnevniku omejila poročanje o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju (vir). Kazen za Dnevnikovo kršenje odredbe je 50.000€. Pierpaolo Cerani je postal znan v Sloveniji po odkupu tretjine Kolonela. In zakaj me je presenetila ta novica?

v 39. členu Ustave Republike Slovenije imamo zapisano:

Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.

Mogoče sem si do sedaj napačno predstavljal vse skupaj, saj sem bil prepričan da do tega, da sodišče prepove poročanje o določeni osebi, ne more priti. Kajti če bi bilo to tako preprosto, potem znane osebnosti ne bi imele več problemov s paparaci, večina domačih politikov ne bi imela več problemov z “relevantnimi” zapisi na Požareportu, blogerji ne bi smeli omenjati imena Janeza Janše in v končni fazi javnost ne bi imela več informacij.

V zadnjem času smo priča poplavi “šund” informacij, kjer nam “novinarji” podajajo prevedene tekste, ki imajo bolj malo veze s samo originalno vsebino, portali in tudi na TV-ju se med novicami objavljajo posnetki iz YouTuba, da o vseh posnetkih, ki jih naredijo samo gledalci in jih kontribuirajo niti ne govorim. Prav tako se pojavlja vse več rumenih PR člankov, kjer naši “wannabe” znani ljudje pošiljajo portalo fotografije s počitnic in zraven napišejo še kakšno zgodbo za bruhat. Ampak takle mamo v naši ljubi Sloveniji!

In če se bo kdo vprašal kje je naše raziskovalno novinarstvo, bo odgovor zelo preprost! V riti! In še v večji riti bo s takšnimi odredbami sodišč. Mogoče pa je ravno to namen. Da se ne poroča o teh zadevah in da se vse skrije pod preprogo. Sicer pa bi Cerani lahko pričakoval takšen sprejem v Sloveniji – da se bo naredila raziskava njegovega dosedanjega ravnanja, ki bo prikazala marsikaj v drugačni luči, kot bi rad on sam. Ampak Dnevnik o tem ne bo smel pisati, niti ne bo smel raziskovati.

Kurc pa takšna pravna država, kjer niti z ustavo pridobljena pravica ne drži. No, mogoče pa sodnica verjame v to, da se svoboda konča, kjer se začne svoboda drugega – in mogoče lahko pri njej poskusijo vse zgoraj omenjene osebe in bodo mediji dobili prepoved poročanja o njih!
Katarina Novšak Kaplan je bila 19.04.2007 izbrana na sodniško mesto okrajne sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani – France Cukjati pa je rekel ob tem “vsi, ki se trudimo za pravno državo, se zavedamo, da imate zadnjo besedo vi, sodnice in sodniki” (vir) hmm…

Objava Zakaj Dnevnik ne sme poročati o italijanskem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju? originalno objavljena na had blog.