31. oktober je dan varčevanja in 1. november je dan spomina na mrtve. Ampak pogled na pokopališče je povsem v nasprotju z dnevom varčevanja.
Namreč 1. novembra se ne varčuje z denarjam, ampak se ga prekomerno zapravlja za rože, sveče, vence in vso ostalo “šaro”, ki jo ljudje tisti dan prinesejo s seboj na grobove. In tisti grobovi ki so med letom najbolj zanemarjeni in nimajo nikoli nobene sveče, se čez noč spremenijo v “mini Las Vegas“.
Če poenostavim. Lepo je, da se ljudje spomnijo vsako leto, vsaj enkrat, svojih pokojnih, ampak zakaj pretiravanje? Ali ne bi bilo lepše, če bi se namesto 30 svečk, ki se ta dan pojavijo na grobu, le to razdelilo in bi bila prižgana svečka na grobu vsak teden?

Pelcmontli, britof, cvetje, sveče in ostalo sranje – lanskoletni zapis na to temo, kjer sem ugotovil enake stvari. Kakopačne!

Objava Dan spomina na mrtve je dan za dnevom varčevanja originalno objavljena na had blog.

Zapremo vse ceste, kjer se bo Bush premikal, zapremo vsa parkirišča ob cestah, kjer bodo peljali Busha, omejimo gibanje ljudem okoli točk, kjer se bo gibal konvoj z Bushem, prepovemo gibanje ljudi na letališču, ko bo pristajal Air Force One z Bushem, itd..

“Za ves promet zaprta lokalna cesta Kokrica – Brdo – Britof, od 9. ure v ponedeljek do 17. ure v torek. Popolna zapora prometa na gorenjski avtocesti A2 na odseku od Podtabora do Vodic, na glavni cesti G2-104 Kranj – Mengeš, na odseku od Kranja do Spodnjega Brnika, na regionalni cesti R2-410 Kranj – Tržič, na odseku od Kranja do Kokrice, ter na lokalni cesti LC-183090 Polica – Kokrica. Zapora na teh cestah bo veljala od 18. do 22. ure v ponedeljek in od 13. do 17. ure v torek. Od 24. ure v nedeljo do 17. ure v torek bo na in ob vseh zgoraj navedenih cestah veljala prepoved parkiranja in ustavljanja vseh vozil. Policisti bodo vsa vozila, ki bodo parkirana na teh lokacijah, odstranili.”

Odlično.
Ko pride Bush v Slovenijo, pol Slovenije zapremo, da ga bodo lahko varno in brez zastojev prepeljali do Brda. Zanima me, koliko stane takšna zapora cest in vsi ostali stroški, kar jih je planirano za ta dan, ko bo Bush v Sloveniji. Ko sem na TV gledal Bushevo “domovanje” v Sloveniji, menuje s katerimi mu bodo postregli, sem se vprašal, če mogoče jaz živim v kakšni drugi, navidezni Sloveniji, kjer pa se ne cedita med in mleko, kot sta se na tistih posnetkih.
In statistični podatek, da živi 30% Slovencev na robu revščine, je samo še bolj boleč. Ampak to mora biti, saj vendar predsedujemo EU. Če ne bi bilo Busha v Slovenijo in če ne bi bilo dveh pripravljenih oddaj na RTV Slo, kjer so razlagali vse podrobnosti, kaj se vse dogaja v času predsedovanja EU, sploh ne bi imel občutka, da se kaj dogaja. No, razen prometne gužve v Ljubljani, ki je bila par dni, ko so se vozili gor in dol.
In kolikšna je cena predsedovanja EU? Ali bomo davkoplačevalci kdaj dobili točne podatke, koliko nas je to stalo? Ali pa bi nam, ki vse to financiramo, dali možnost, da dobimo kakšno protokolarno darilo, ali pa vsaj zastonj kosilo!
Sanja svinja kukuruz, al kukuruza nema!

Objava Kaj se zgodi, ko Bush v Slovenijo prileti originalno objavljena na had blog.

Začelo se je! Čas pelcmontlov, pogostih obiskov britofa, cvetja, sveča, ikeban, urejanja grobov, pomivanja marmorja in vsega ostalega sranja, kar še sodi na pokopališče.
Kar čez noč so pokopališča dobila magično moč in začela oranžno-rdeče svetiti. Kar naenkrat so pokopališča tako zanimiva, da privabljajo cele trume ljudi in da je problem najti parkirno mesto za jeklenega konjička. Še par dni in se bo začela promenada in prijazno pozdravljanje in ponosno kazanje, kako lepo vsi skrbijo za grobove svojih bližnjih.
Žalostno in patetično je to, da se bo naenkrat na grobu nabralo preko 40 sveč, medtem ko je grob pred tem celo leto sameval. Smešno je, da ljudje uredijo grobove samo takrat, ko pride velika masa ljudi na pokopališče in hočejo, da imajo bolj urejeno zadnje počivališče, kakor sosedje. Zanimivo je, da ljudje prižigajo po par sveč naenkrat, kot da bi se hoteli odkupiti za ta čas, ko si ga niso vzeli, da bi prišli na pokopališče. Roke si manejo cvetličarji in trgovci s svečami, ker služijo na človeškem pohlepu, ko je treba pokazati, da smo ravno “mi” imeli najbolj radi pokojnike! Cene sveč niso zanemarljive in če vzamem v obzir, da so narejene iz plastike in da najdražje zdržijo 5-7 dni, potem se vprašam, kam gre vsa ta količina plastike, ki ostane na grobovih. Pri nekaterih ostane gor celo leto, dokler se zgodba iz uvoda ne ponovi, ali pa jih veter ne raznese po samem pokopališču.
Govorimo o ekološki osveščenosti, govorimo o podnebnih spremembah, poudarjamo skrb za naravo. Vendar v tako preprostih stvareh, kot je 1. november, se vse to pozabi. Če si nekoga imel rad za časa njegovega življenja, potem tudi ni potrebe po svečah. To, da si ga spoštoval in da si ga cenil, si mu pokazal in je človek to razumel. Lepo je, če se spomniš nanj, ga obiščeš na pokopališču in mu prižgeš svečko. Vendar za to obstaja 365 dni v letu in ni samo 1. november tisti dan, ko se “moraš” teh ljudi spomniti.

Objava Pelcmontli, britof, cvetje, sveče in ostalo sranje originalno objavljena na had blog.