Kavarna Park Bled je končno doživela prenovo. Dom originalne blejske kremne rezine (kremšnite) se je po 30 letih iz roza-zelenih odtenkov, ki so pustili pečat v socializmu, spremenil v prijeten lokal s čudovitim pogledom na otok in na grad. Kavarna Park Bled je bila dolga leta odraz stanja turizma na Bledu – imaš čudovito naravo, ampak vse ostalo je v riti. Sedaj je Kavarna Park prenovljena, Bled pa še vedno ostaja enak.

• VIDEO: Športno tekmovanje Rolka na Bledu. Kaj Bled potrebuje? Dogajanje za mlade!
• Bled / Ojstrica, Mala in Velika Osojnica
• Damian Merlak kupil propadajoče hotele v Bohinju in bo vlagal v Bohinj / končno pozitivna zgodba za Bohinj?

Preko 15.000.000 originalnih blejskih kremnih rezin so že pripravili na Bledu od leta 1953, ko je prvo “pripravil” slaščičarski mojster Ištvan Lukačević. Sicer sam nisem bil nikoli ljubitelj njihovih kremšnit in sem raje obiskal kakšno drugo slaščičarno na Bledu, kjer so imeli boljše kremšnite. Ampak tudi to se je spremenilo na Bledu.

Pred časom se je par naših medijev zgražalo nad cenami v Kavarni Park. Res je, cene niso najnižje, vendar ima vsak možnost, da se sam odloči, če bo plačal ali ne. In po zasedenosti lokala se tudi višje cene ne poznajo na obisku – večinoma pridejo v Kavarno Park turisti, ki se potem slikajo s kremšnito v različnih pozah. In v ponudbi imajo tudi veganske slaščice.

Kakšne so torej cene:

• originalna blejska kremna rezina / 4,70
• sadna kupa / 6,00
• kava z mlekom / 3,50
• čaj / 4,20

Visoke? Nizke? Ali je to sploh pomembno – če bo nekdo želel iti v lokal in bo želel naročiti njihovo kremšnito bo to naredil. To medijsko opozarjanje na visoke cene se mi zdi podobno temu, kar isti mediji počnejo čez poletje s cenami na Hrvaškem. Ja, tudi v Dubrovniku ima kepica sladoleda lahko visoko ceno – obiskovalci se sami odločijo, če so pripravljeni plačati toliko ali pa pač ne bodo odprli svoje denarnice.

Kavarna Park Bled je po prenovi prijetna. Uporabili so sodobne materiale, ki so trenutno moderni in počutje v lokalu je “cozy”. Prostor je odprt in omogoča pogled na grad in jezero, osebje pa prijazno.

Glede na to, da imam še vedno v spominu izgled lokala pred prenovo, je tole velik korak za Bled. Predvsem pa upam, da je tole brca v rit vsem odgovornim za turizem na Bledu, da se očitno da stvari tudi spreminjati. Ampak je potrebna investicija in pametno načrtovanje. Recimo to, da gosta preden pride na Bled najprej pričaka park dinozavrov ni nekaj najboljšega za Bled – kljub temu, da je verjetno otrokom všeč. Ampak, če nimaš vizije, potem je vse ok. In to je en izmed problemov Bleda že vrsto let.

Objava Kavarna Park Bled je prenovljena / originalna blejska kremna rezina stane 4,70 evra originalno objavljena na had blog.

Kava, coffee, caffe, cafe, qahhwa, bunn, besede, ki nam spremenijo jutro, poživijo dan in napolnijo telo z energijo. Napitek, ki se pripravi iz zrn kavovca izvira iz Etiopije, od koder se je širil naprej v Jemen in Egipt, v 15. stoletju pa je prišel v Turčijo. Šele okrog leta 1650 so Nizozemci pripeljali kavovec tudi v Evropo. In s tem so se začele odpirati prve kavarne po Evropi.

Obstaja cel kup različnih vrst kavovcev (Coffea arabica, Coffea robusta, Coffea benghalensis, Coffea canephora, Coffea congensis, Coffea excelsa, Coffea liberica, Coffea esliaca) ki pa se med seboj razlikujejo po aromi, moči in okusu. Seveda ima vsaka vrsta kavovca še veliko variacij, ki se med seboj močno razlikujejo.

Coffea arabica se razlikuje od kraja, kjer je vzgajana in zato obstajajo različne arome, ki ljubiteljem kave veliko pomenijo: Tanzania Peaberry, Hawaiian Kona, Ethiopian Yirgacheffe, Costa Rican Tarrazu, Colombian Milds, Jamaican Blue Mountain, Mocha, Sulawesi Toraja Kalossi.

Prav tako na okus kave vpliva tudi sama priprava. V zadnjem času se največ uporablja esspreso, včasih pa se je največ pila turška kava, ki je zahtevala daljšo proceduro in je resnično predstavljala obred.
Sestavina, ki se nahaja v kavi in poživi telo je kofein. In ravno zaradi kofeina je število kofetkarjev tako veliko. Seveda v sodobnem času obstajajo tudi brezkofeinske kave, vendar sam tega povsem ne razumem. Zakaj bi pil kavo, če ji odvzames najvažnejšo sestavino?

Ampak dovolj o kavi kot takšni. Veliko bolj mi je zanimivo njeno gibanje cen v samostojni Sloveniji. Jaz, ki sem malce starejši in ki sem v življenju spil samo par kav (ja, name je imela ravno nasproten učinek!) se še spomnim cen kave v gostilnah, ko smo bili v srednji šoli in je bil obisk bližnjega “kafiča” dnevno na sporedu. Ker je bilo to v Zagorju, je bila tudi cena temu primerna – 80 SIT (tolarjev) za kavo. In če naredim primerjavo z današnjo ceno v istem lokalu – 1 euro, potem dobimo pravi pokazatelj, kako so šle cene gor! Za tiste, ki ste pozabili – 1 euro = 239,64 SIT.

Seveda je potrebno upoštevati še vse ostale stvari, ki so del cene kave – ponavadi se uporablja kakšna cenejša sorta kave, kot je sicer napisano, kava se dvakrat skuha, itd.. Ampak to je že nekaj drugega. Pri kavi se odlično služi!

Eh ja, obujanje spominov nima nobenega smisla več, kajti cene so sedaj takšne kot so. Edino zanimivo se mi zdi, ko vidim statistične podatke, da so se plače bolj dvignile, kot so narasli stroški hrane in pijače!

Objava Kava in njene cene nekoč in danes originalno objavljena na had blog.