Kurčeva joga aka joga penisa je novost. Nekaj, kar vam bo spremenilo življenje. Imam že slogan – Kurčeva joga v vas libido prebudi in tič vam od jutra do večera spet stoji! Savina Atai bi bila definitivno ponosna name.

• Zakaj je zebra črno-bele barve / in zakaj oznako za prehod za pešce imenujemo zebra?
• Koliko je vredna vaša nepremičnina po novem
• Džinovska marela / Macrolepiota procera

Živimo v časih, ko se tabletke, ki moškim pomagajo pri povečanju libida, prodajajo več kot odlično. Zelo veliko ljudi je do teh tabletk tudi zdravstveno upravičeno (to mi je bilo vedno sicer malce čudno!).

Prav tako pa živimo v časih, ko se joga in ostale naravne stvari prodajajo več kot odlično. Poleg joge obraza, ki jo prodaja Savina Atai jih je še cel kup – karma joga, bhakti joga, jnana joga, raja joga, hatha joga… Med seboj se razlikujejo po vajah, kot tudi po sami filozofiji, ki stoji za njo.

Ko povežem zgornji dve dejstvi, dobim jogo penisa, ali po domače kurčevo jogo.

Kakšne bodo vaje še ne vem, prav tako še ne vem, kdo bo posnel video vadbo, da jo bodo ljudje lahko prakticirali tudi doma. Ampak suma sumarum, ideja se mi zdi briljantna in uspeh je zagotovljen. Kaj menite?

Objava Kurčeva joga / joga penisa originalno objavljena na had blog.

Včeraj sem opazil zanimivo novico na Siolu – Veterinarska uprava zaprla gojišči školjk na Obali (vir) in pod njo še bolj zanimivo fotografijo:

Tekst, pod katerim je objavljena fotografija je sledeči: “zaprl gojišči Seča in Strunjan in prepovedal promet z užitnimi klapavicami (Mytilus Galloprovincialis)”

Dragi “novinarji” na Siolu – klapavice ne rastejo na suhem! Gojišča so v vodi! In se jih niti ne nabira tako, kot nabirajo ti ljudje regrat. Ampak “hu kers šou mast go“, važno je da se napiše novica! Vse ostalo pa itak ni pomembno!

Objava Siol šalabajzerji – Veterinarska uprava zaprla gojišči školjk na Obali originalno objavljena na had blog.

Vsak dan se moj e-mail napolni s spamom – Viagra, Cialis, Levitra, Tamiflu – so najbolj pogoste stvari, ki mi jih prijazni neznanci svetujejo in predlagajo. Proti tem “ponudnikom” se ne morem niti boriti, kot se lahko borim proti našim spamerjem in mi ne preostane nič drugega kot da brišem junk.

Mogoče pa so ti maili že web5.0, ko predvidijo kaj “človek na drugi strani računalnika” potrebuje in mu točno to servirajo. NOT!!

Ste že skreirali svoj Google Profile? Moj – Roni Kordiš

Objava Viagra, Cialis, Levitra, Tamiflu – Spam originalno objavljena na had blog.

Upam, da Boris Vezjak, avtor teksta, ki sem ga skopiral iz zapisa Lažnivi kljukec ali čudovite prigode barona RTV Slovenija, oz. je tudi del zapisa Grims – lažnivec leta! in ima datum 30.11.2006, nima nič proti temu, da njegove besede uporabim v trenutni situaciji.

Govorimo o poslancu Branku Grimsu in njegovem zakonu. Povedano drži, a mu manjka nekaj bistvenega. Bilo je 29. novembra 2006, v razpravi o interpelaciji proti kulturnemu ministru, ko smo doživeli enega najbolj iskrenih »coming-outov« v hudi konkurenci. Naš poslanec je namreč takrat, po štirinajstih mesecih od sprejema, prvič naravnost priznal, da je edini pisec novega zakona. Takole je ponosno navrgel: »Namreč Zakon o RTV Slovenija – vi veste, da sem bil pravzaprav jaz tisti glavni avtor, ki ga je napisal – je bil potrjen na referendumu. Jaz sem bil avtor tega zakona v celoti, tisto, kar se sedaj nekje celo napleta, da ga je napisal Klemen Jakič in podobno, so čiste oslarije. Celotno besedilo v osnovi od prve do zadnje besede je bilo napisano z moje strani, s tiskovnimi napakami vred.«

Tiskovne ali tipkarske, to je lažna dilema, prava je kvalifikacija dejanja gospoda poslanca, ki je pred referendumsko potrditvijo zakona v kampanji in zunaj nje ihtavo zatrjeval, da se za njegovim avtorstvom skriva cela četica odličnih pravnikov, ki ga je pripravila. Kdo so, na številne poizvedbe nikoli ni znal razložiti. Pač pa je zraven prodajal še druge domislice. Denimo na izrecno poizvedbo, zakaj se ti anonimni specialisti končno ne razkrijejo in odvržejo svoje maske, je tik pred referendumom pojasnil: »Hočejo se izogniti poplavi podtikanj in žljivk, ki jih doživljam sam. To veliko pove o nesvobodi javne besede v Sloveniji.« (Delo, 20. 9. 2005)

Med vsakodnevno in filozofsko definicijo laganja ni razlike – to je dejanje, v katerem zavestno in hote govorimo nekaj, za kar vemo, da ni res. Poslanec je storil prav to in v ihti diskreditacije medijev in blebetanja o nesvobodi javne besede še dodatno priznal svojo namero. V vlogi zaščitnika ministra iz svojih vrst, ki je bil na tnalu tudi zaradi zakona o RTV, se je zanj tako rekoč žrtvoval. In obelodanil, kako je lagal, da bi ga nekoliko razbremenil. A ne le o avtorstvu, temveč tudi o tem, kako se »pravi« avtorji (za katere je vedel, da jih ni) izogibajo žljivkam. Kupec laži je torej prejel zraven še eno gratis! V luči tega je javnost lahko le osupla nad nedavno obelodanitvijo dejstva, da je Grims v stranki SDS 10 let vodil tečaje iz retorike in da ga premier uporablja za specialne naloge.

Je potreben še kakšen komentar na ves gnoj, ki se zadnje dni preliva po Gregorju Golobiču? Je potrebna dodatna razlaga, kaj sem želel s temi beseda, ki jih je zapisal Boris Vezjak, povedati?

Objava Boris Vezjak – tekst, ki pritiče sedanji situaciji originalno objavljena na had blog.

Politiki se nam že smejijo iz plakatov in čakajo, da nas s svojimi slogani (ki so milo rečeno krneki) prepričajo, da so ravno oni pravi, da jim damo svoj glas na volitvah za vstop v EU parlament (dobra plača, malo dela in veliko novih poznanstev).

Kateri slogan se vam zdi najboljši?

SDS – Slovenija zmore več
DeSUS – Za socialno Evropo, za vse generacije
SMS – Stop izkoriščanju ljudi in narave
SD – Ljudje smo prvi
NSi – Blizu ljudem
LDS – Z EU bomo ravnali v rokavicah. Odločno, po pravilih
Zares – Vzemimo Evropo zares
SLS – Evropa se začne v Sloveniji
SNS – Slovenija pred Evropo

Vrstni red list, kot bodo zapisane na glasovnicah:

1. Nova Slovenija: Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Mojca Kucler Dolinar, Anton Kokalj, Alenka Šverc, Klemen Žumer in Ksenija Kraševec

2. Stranka mladih Slovenije: Darko Krajnc, Nataša Lorber, Katja Grabnar, Idris Fadul, Peter Janeš, Maja Kovač in Miha Jazbinšek

3. SLS: Ivan Žagar, Marta Ciraj, Marjan Senjur, Nada Skuk, Ciril Smrkolj, Marija Ribič ter Janez Podobnik

4. Krščanski socialisti Slovenije (KSS): Maruša Benkič, Nedeljko Dabič, Gabrijela Čevnik, Valentina Stopar, Srečo Prislan, Nina Plahutnik Suhadolnik in Andrej Magajna

5. SD: Zoran Thaler, Tanja Fajon, Andrej Horvat, Mojca Kleva, Lev Kreft, Karmen Pahor in Andreja Katič

6. Združeni Zeleni: Vlado Čuš, Lucija Mozetič, Mihael Jarc, Teja Dumenčić, Franc Černagoj, Tomaž Ogrin in Tamara Galun

7. DeSUS: Karl Erjavec, Marija Gjerkeš Dugonik, Drago Mirošič, Andrejka Majhen, Joško Godec, Silva Savšek in Avgust Heričko

8. SDS: Milan Zver, Romana Jordan Cizelj, Zofija Mazej Kukovič, Dragutin Mate, Mirko Zamernik, Katja Koren Miklavec in Anže Logar

9. Zares: Ivo Vajgl, Felicita Medved, Roman Jakič, Bernarda Jeklin, Peter Česnik, Cveta Zalokar Oražem in Matej Lahovnik

10. Neodvisna lista za pravice bolnikov: Marko Šidjanin, Tadeja Cankar Davanzo, Andraž Košir in Tina Jakopin

11. LDS: Jelko Kacin, Mirjam Muženič, Slavko Ziherl, Sonja Kralj Bervar, Borut Cink, Darja Mohorič in Aleš Gulič

12. SNS: Sergej Čas, Barbara Jerman, Nina Mavrin, Donja Hudoklin, Aleš Bandur, Janja Čas in Matej Ivanuša

Objava Evropske volitve – slogani političnih strank in vrstni red list originalno objavljena na had blog.

Na Drugem svetu je potekalo/poteka glasovanje za blogerja, ki je najbolj zaznamoval leto 2008.
Z uvrstitvijo v finale, kjer mi družbo dela Alex van der Volk, sem dosegel svoj cilj.

Glede na to, da se sam ne bi strinjal da me kdorkoli nominira na takšno tekmovanje, sem se takrat odločil, da ne bom sodeloval (če bom prišel v finale) v finalu, oz. bom prosil vse bralce, da glasujete za Alexa!

Zakaj sem se tako odločil? Stvar je preprosta. Blogerji smo asocialna bitja, ki živimo skriti v varni senci anonimnosti in ki nam je realno življenje nekje daleč in skrito (tako se govori). Kot taki se radi izpostavljamo preko svojih zapisov in svojih kritik. In radi tekmujemo. In kljub temu, da je tekmovalnost dobra, saj naj bi se zaradi nje rojevali boljši, bolj kvalitetni zapisi, se sam s tem ne strinjam. Zadnji dokaz je tudi ambasador spleta Damjan Murko.

Zadnje leto sem imel veliko stika z oglaševalci, ki sem jim postal zanimiv zaradi svojega dometa, vendar sem bil prepričan da je boljše, če se takšne in drugačne akcije izpeljejo v celotni blogosferi. Da bodo imeli še ostali možnost sodelovanja in ne samo nekaj izbranih. In sem opozarjal na akcije in pomagal širiti ideje.
Večinoma so bile stvari sprejete negativno. Itak. In name prelitega precej gnoja. Itak. Kako bi lahko pričakoval kaj drugega. Namesto da bi bil tak kot je večina, ko se briga samo zase, sem poskušal biti samaritanec in pomagati ostalim. Pač naiven in nekakšen socialističen utopist, ki verjame v dobro v ljudeh, ne glede na to, da so me izkušnje prepričale drugače.

In tako se je zgodil tudi ta izbor za blogerja. Ne potrebujem titul za to kar počnem. Niti ne potrebujem nagrad, ali intervjujev. Še manj pa tekmovanj kjer zmaga tisti, ki ima večje zaledje. Ali se mi res da? NE! Ampak ker sem bil izbran, nisem imel možnosti oporekati temu.

Bloger ki je zaznamoval leto 2008 je vsak bloger, ki je napisal vsaj en zapis! Ne glede na to, kaj je pisal, kako je pisal, zakaj je pisal! Dovolj je že to, da se je izpostavil, pa če je bil opažen ali ne, če ga je kdo prebral ali ne, če je kdo komentiral njegov zapis ali ne!

V bistvu mi je povsem všeč, da sem v času svojega bloganja svoj socialni krog razširil na ljudi, ki mi veliko pomenijo in ki mi pomagajo pri vseh projektih ki se dogajajo in ki se bodo še zgodili. Da sem spoznal cel kup ljudi, ki so tako ali drugače uspešni v svojem poslu in ne tekmujejo z nikomer. In da me spremlja precej bralcev, čeprav se včasih sam vprašam zakaj!

In če se kdo sprašuje zakaj potem objavljam svoje statistike, je odgovor takšen kot je bil vedno do sedaj. Da mogoče kdo razmisli kako se da priti do obiskovalcev, kaj jih pritegne in kaj si želijo bralci! In se prilagodi. Seveda pa lahko vsak ostane še vedno zvest samemu sebi.. Po drugi strani pa s tem postaneš zanimiv za oglaševalce in lahko narediš veliko za skupnost. Ah, ja. Začaran krog. Na koncu te polijejo z gnojem…

Dragi bralci, hvala vsem, ki ste v prvem krogu glasovanja dali glas zame, sedaj pa vas prosim, da ga podarite Alexu, ki je odličen pisec bloga in ki si zasluži zmago bolj kot jaz. HVALA!

Objava Glasovanje za blogerja, ki je najbolj zaznamoval leto 2008 – jaz se ne grem več! originalno objavljena na had blog.

Kaj je spam oz. nezaželena elektronska pošta?
Besedo spam je kot oznako za nezaželeno elektronsko pošto prvič uporabil Joel Furr leta 1993. Izraz prihaja iz skeča Monty Python’s Flying Circus – SPAM.

V naši zakonodaji nezaželeno elektronsko pošto obravnava Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-UPB2) v točki 45a:

(1) Podjetje lahko uporablja sistem klicev brez posredovanja človeka, faksimile napravo in elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno.
(4) Če potrošnik pri kateremkoli stiku, vzpostavljenim s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na takšen način, mu podjetje ne sme več pošiljati nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga ali katerekoli storitve.

In Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-UPB1) v 109. členu:

(1) Uporaba samodejnih klicnih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (klicni avtomati), faksimilnih naprav ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega predhodnega soglasja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen in enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova.
(4) Elektronske pošte za potrebe neposrednega trženja s skrito ali prikrito identiteto pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, ali brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja, ni dovoljeno pošiljati.

Oz. z drugimi besedami:

Pošiljatelj elektronske pošte z vsiljeno vsebino (oglaševanje izdelkov, promocija…) mora imeti vašo privolitev, da vam lahko pošlje elektronsko pošto. Prejemnik pa mora imeti možnost, da se od te elektronske pošte odjavi v vsakem trenutku na preprost način.

Tukaj so konkretni podatki, kam poslati prijavo – http://www.varninainternetu.si/article/kam-prijaviti-domace-nezelene-oglase/

V zadnjem času tudi sam prejemam vse več takšne in drugačne nezaželene pošte. Viagra, Cialis, raznorazne loterije in podobne zadeve so postale vsakdanjik.
Ker je pošiljatelj ponavadi neznana oseba, oz. njegov elektronski naslov gostuje pri zastonjskih ponudnikih je odkrivanje in prijava takšnega kršitelja precej težka. SpamCop.net ponuja eno izmed možnosti.

Drugače pa je s slovenskimi firmami ki pošiljajo svoje ponudbe na mailing liste, ki so jih bodisi kupili, oz. si pridobili na internetu. Če vas zasipajo razni ponudniki poceni stvari in ste prepričani, da jim niste sami posredovali svojega elektronskega naslova, potem je rešitev zgornji obrazec, ki ga izpolnete in pošljete na naslov, ki je v obrazcu.

Prav tako pa obstaja spam na blogih, kjer se v komentarjih pojavljajo reklamni komentarji. Za to pa pri meni zelo učinkovito skrbi Akismet, ki je do sedaj uspešno zadržl že 164,941 komentarjev.

V upanju na bolj “čist elektronski prostor” v Sloveniji, se tudi sam pridružujem mnogim, ki so to že storili. Prve prijave so oddane!

Objava Spam – nezaželena elektronska pošta – Prijavite pošiljatelja! originalno objavljena na had blog.

Se še kdo spomni tega dne?
29. november – 1943 – 2. zasedanje AVNOJ-a v Jajcu in dan, ko smo praznovali Dan republike. Dve leti kasneje –
29. november – 1945 – skupščina razglasi republiko in spremeni ime držve v Federativna ljudska republika Jugoslavija, kasneje, 7. aprila 1963 je naša bivša držva preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
Predsednik bivše Jugoslavije je bil do smrti leta 1980 Josip Broz Tito.

Prav tako danes izide prva tiskana Blogorola

Objava 29. november – Dan republike originalno objavljena na had blog.

Prvič so mednarodni praznik žensk praznovali 19.marca, leta 1911 in sicer na pobudo nemške feministke Clare Zetkin. V svoji izjavi so ženske zapisale: “Socialistične ženske vseh dežel prirejajo v soglasju z razredno zavedno politično in sindikalno organizacijo proletariata v svojih deželah vsako leto dan žensk, ki služi v prvi vrsti agitaciji za žensko volilno pravico”
V letu 1917 se je praznovanje prestavilo na 8.marec in takrat se je tudi v Rusiji začela februarska revolucija, ki sicer nima povezave z dnevom žensk. In leta 1945 so Slovenke, takrat Jugoslovanke, dobile splošno volilno pravico. Leta 1977 Generalna skupščina OZN določi 8.marec kot mednarodni dan žensk.
V časih socializma je bil to praznik, kjer so večinoma bolj uživali moški, ko so proslavljali pravice žensk. V osnovni šoli smo nabirali rože in se učili pesmice, ki smo jih potem na proslavah, ali doma, recitirali. Saj se spomniš pesmice: “Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja, ko še v postelji se dete s sanjami igra”
V sedanjosti je ta praznik izgubil na svojem pomenu. Poleg tega se je z demokracijo pojavil še materinski dan, ki ga praznujemo 25.marca.

p.s.: namesto čestitke pa par rožic!

Objava Mednarodni dan žensk, 8. marec originalno objavljena na had blog.

Po dolgem casu sem se peljal skozi Radlje. Kraj, ki ga clovek ne obisce ravno pogosto, razen, ce se pelje tam mimo. In tocno taksnega sem imel v spominu, kot se je odprl pred menoj.
Kraj, kjer sem dobil obcutek, da se je cas ustavil. Da me je neznana kozmicna sila vrgla vsaj 10 let nazaj v preteklost. Zakaj, se sprasujes?
Moral sem se ustaviti in zadihati njihov utrip zivljenja. Sedel sem v gostilno in narocil CocaColo in opazoval ljudi. Zenske, barocno zaobljene, s sirokimi boki in velikim oprsjem, kjer jim oblacila niso pomembna, prav tako tudi ne licila. Moski, kot iz starih filmov, s cigareto med ustnicama, ki si narocijo deci domacega za 100 sit. Tudi cena CocaCole je bila smesna, 250 sit. Kraj, kjer ni pomembno hitenje in roki in minute, ampak kraj, kjer si ljudje vzamejo cas in se pogovorijo ob cesti, kjer je dnevno obvezen obisk mesnice in potem deci domacega. Bojeval sem se z obcutkom, da ne pripadam tja in lahkotnostjo zivljenja v njem. Kot da bi mi nekdo odpihnil vse probleme in tezave tega zivljenja v trenutku. Seveda sem se moral se enkrat peljati cez Radlje in ze na zacetku kraja opazil Inino bencinsko crpalko, ki je ze zelo dolgo nisem visel pri nas. Hise polne roz, z negovanimi tratami pred njimi, vendar se pri hisah opazi, kdaj so bile grajene. Tako nekako, kot se spomnim otrostva in socialisticnih casov v katerih sem odrascal. Zelo urejena cerkev in njena okolica pricata o tem, kam zahajajo ljudje ob nedeljah in kjer se verjetno dogaja veliko socialnega zivljenja. Zanimivi obcutki in radovedni pogledi starejsih ljudi, ko sem se sprehodil s fotoaparatom.
Pa vendar sem moral naprej. V “moj” svet. Svet hitenja in rokov, svet, kjer stejejo minute in se besede menjajo preko elektronskih medijev. Svet, katerega smo si sami izbrali. Verjamem, da se bom se vrnil v Radlje, ce ne drugace, da obcutim spet to lahkotnost zivljenja, ki sem jo zacutil tam in se sedaj razmisljam o njej.

p.s.: moje mnenje in videnje Radelj, ki pa se lahko dejansko razlikuje od zivljenja prebivalcev

KLIK

Objava Radlje ob Dravi originalno objavljena na had blog.