Dubajska čokolada je “zažgala internete,” bi ta fenomen komentirali etablirani mediji. V bistvu je dubajska čokolada, enako kot Prime – muha “enodnevnica,” ki je uspela zaradi viralnosti objav na različnih družbenih omrežjih in kmalu bo šla v pozabo, kot se je zgodilo s Primom. Kaj sploh je dubajska čokolada in kakšen je recept za dubajsko čokolado?

• Pijača Prime / cena Hofer 3,99 evra in Spar 5,99 evra
• Črni sladoled / črna bombeta / črna hrana bo trend letošnjega poletja
• Kako sem letos privarčeval preko 1000 evrov na črni petek?

Ker se prehranjujem drugače, ne bom skočil na ta trend in ne bom pisal recenzij, katera je dobra. So pa cene dubajske čokolade takšne, da se sprašujem, če je iz zlata. Naj pri tem omenim, da je pistacija nova rukola.

Ker je težko dobiti dubajsko čokolado tudi tam, kjer jo izdelujejo pri nas, in ker trgovske verige še niso skočile na ta vlak – bodo pa verjetno v kratkem, je to čokolado lažje pripraviti doma. Vendar boste potrebovali sestavine, ki so eksotične.

Kakšen je torej recept za dubajsko čokolado? Osnovni gradniki so kadaif, tahini, mlečna čokolada in pistacijeva krema. Če nimate kadaifa, ga lahko pripravite doma, vendar bo veliko dela z njim. Veliko lažje je, če ga kupite. Tudi pistacijevo kremo lahko pripravite sami, vendar bo lažje, če jo kupite. Potem pa potrebujete še maslo in pa modulčke za čokolado.

Kadaif narežete na majhne koščke in ga dodate v stopljeno maslo – vse skupaj mešajte par minut, da se spremeni barva v svetlo rjavo, in mu dodajte tahini. Odstavite z ognja in dodajte pistacijevo kremo in zmešajte vse skupaj in počakajte, da se zmes ohladi.

Stopite mlečno čokolado v vodni kopeli in jo vlijte v modul. Ohladite čokolado v modulu v hladilniku. Ko je ohlajena, dodate kadaif in pistacijevo kremo, ki služi kot polnilo, in na vrhu vse skupaj prelijte še z drugim delom stopljene mlečne čokolade. Vse skupaj nazaj v hladilnik, da se strdi in imate doma pripravljeno dubajsko čokolado.

Seveda obstajajo bolj zahtevni repceti, kjer so določene gramature in različne vrste čokolade, ampak za začetek je tole povsem dovolj in dovolj preprosto, da vam ne bo potrebno odšteti 40 in več evrov za kilogram dubajske čokolade.

Ko se boste čez kakšen mesec ali dva spraševali, kaj je to dubajska čokolada. Spomnite se na pijačo Prime. Podobna zgodba.

p.s.: Lind je že skočil na ta vlak in predstavil dubajsko čokolado – za 14,99 evra.

Objava Ali je dubajska čokolada novi Prime? Da. originalno objavljena na had blog.

Pred časom sem videl billboarde Teta Frida, kjer so bile predstavljene grdobice. Pojma nisem imel kaj je to. Ko pa sem v trgovskem centru v Kopru zagledal prodajalno Teta Frida, se mi je nasmejalo okoli ušes. Teta Frida je slovenska blagovna znamka hudičevo dobrih proizvodov iz čokolade iz Maribora. Ampak njihovi proizvodi imajo eno težavo! Tako so dobri, da jih takoj zmanjka – v bistvu so hudičevo nesramno dobri!

• Minka vitamin D3 v razpršilu in Minka gumi vitamini in minerali za odrasle in otroke
• Forgotten Garden Villa, Portorož / prvomajske počitnice v Portorožu
• Join the Partisans aka Postani partizan gre na Kickstarter 27. aprila / bravo Darko Nikolovski
• Elpec / električna kolesa / “refurbished” in nova na zalogi v novi prodajalni v BTCju
• Najboljša pizza na svetu / L’Antica Pizzeria da Michele, Neapelj / had testira pizze / ocena 5,0

Všeč mi je ime. Teta Frida. Všeč mi je poimenovanje produkta – grdobice. Pritegne pozornost. In mene, ki sem navajen oglasov in oglaševanja je točno to pritegnilo in ostalo nekje v možganih. Do trenutka, ko sem zagledal njihovo embalažo v njihovi prodajalni in se začel iskati veganske produkte, ki bi jih lahko takoj “napadel”. In sem jih našel in sem jih napadel. Cene njihovih proizvodov niso najcenejše – gibljejo se med 2,50 in 5 evri.

Teta Frida ima toliko produktov, da se najde za vsakogar nekaj in za vsak okus. Tudi za vegane – liofilizirane jagode v veganski mlečni čokoladi so #topshit. In vesel sem, da nimajo veliko večjega nabora “posladkov” za vegane, saj se bliža poletje 2023 in “beach body” mora biti do takrat pripravljen.

Tudi grodbice z mangom in kokosom v beli čokoladi so odlične, sicer jih nisem poskusil sam, prav tako pa tudi cele jagode v ruby čokoladi, ki je zadnje leto trend v svetu čokolade so top!

Mene je Teta Frida navdušila, upam pa, da bodo pripravili tudi veganske grdobice, kajti kot sem že omenil – mene že samo ime navdušuje in kapo dol osebi, ki je poskrbela za branding!

p.s.: objava ni plačana, ali sponzorirana! te trije proizvodi na spodnji sliki so stali: cele jagode v veganski čokoladi – 4,10, grdobice – 3,30, cele jagode v ruby čokoladi – 4,30

Objava Teta Frida / grdobice, cele jagode v veganski čokoladi / njami njami originalno objavljena na had blog.

Ali so odvisnosti kul? Zame osebno so, kajti vedno znova me preseneti, ko se odločim, da z določeno končam, oz. da preneham z določenimi navadami, ki se počasi levijo v odvisnost. Recimo pitje Coca Cole v precej velikih dnevnih količinah (nikoli ni bila odvisnost, ampak bolj navada), ki ga končam za daljše časovno obdobje.

• Novo leto, nova obsesija / letošnje leto je bilo to skakanje v hladno vodo
• Je čas za virtualni samomor?
• Koliko časa in denarja zaradi zastojev na cesti izgubite na poti v službo

Ali odnosi z ljudmi, ki jih je včasih potrebno končati, ker nikamor več ne peljejo, oz. so v slepi ulici in jih je boljše končati, kot pa vlagati čas in energijo v to. Ampak za to, da končaš z določenimi stvarmi, se jih moraš zavedati, oz. te mora nekdo opozoriti nanje, če jih sam slučajno prezreš.

Dejstvo je, da smo ljudje odvisni od različnih stvari, ki jih verjetno dolgo časa niti ne opazimo – blog odvisnost, računalniška odvisnost, GSM odvisnost, odvisnost od Coca Cole, od odnosov, od soljudi, ki jih srečamo na naši poti skozi življenje..

Vendar je na mestu vprašanje, kaj je odvisnost in kaj navada, oz. kako se to dvoje prepleta v naših življenjih in kdaj se navade spremenijo v odvisnosti. Obstajajo tudi navade, ki ti zlezejo pod kožo, da nekako ne moreš brez njih. Pa vendar niso fizične in jih je štejem v odvisnosti, ampak bolj prijetne razvade.

Recimo vožnja z avtom, spanje, gledanje filmov, odvisnost od odvisnosti, ali pa odvisnost od zvez. Vse te odvisnosti so bolj kratkotrajne, se jih naveličaš in greš naprej. Ena odvisnost prednjači pred vsemi ostalimi. Lahko bi zdržal brez hrane (uh ja, že dolgo se nisem 7 dni postil), lahko bi zdržal brez spanja (insomnia je zakon, vendar se ne sme pretiravati), lahko bi zdržal se brez marsičesa, vendar brez internetov pa verjetno ne bi mogel živeti.

Ja, sem odvisen od internetov! In ja, jutro se začne s pogledom na telefon, ki je poleg postelje in pregledom twitterja, fbja, … šele na to pride na vrsto elektronska pošta in potem grem lahko na stranišče.

Seveda je ta odvisnost prisotna že zelo dolgo časa. Se je zavedam, vendar mi je všeč. Dejansko se kontroliram, da nisem, ko sem v družbi ves čas na telefonu, ampak se posvetim družbi. Prav tako pa se je v zadnih letih spremenilo “orodje” za to odvisnost. Če sem prej te stvari pregledoval na namiznem računalniku (ali to še obstaja?), kasneje na prenosniku, si sedaj jutranjega rituala ne predstavljam več brez mobilnih naprav. Kar pripelje do tega, da bom počasi začel razmišljati, če lahko živim tudi brez te odvisnosti. Mogoče pa je čas za to …

Objava Od česa ste v življenju odvisni? originalno objavljena na had blog.

Kljub temu da sem bil v zapisu – Gorenjka podarja čokolado na Facebooku kritičen do projekta, sta me Tina in Duška iz Renderspacea prijetno presenetili.
Zimska pravljica – special edition by Gorenjka ima eno napako! Zmanjka je takoj, ko jo odpreš! Hvala!

Objava Renderspace – Tina in Duška – hvala! originalno objavljena na had blog.

20. novembra sem na Facebooku odkril Gorenjka Čokoman Klub – kjer podarjajo vsakemu novemu članu čokolado Gorenjka. In seveda sem se vpisal. Včeraj, ko sem prišel domov, me je v nabiralniku čakalo presenečenje – uganili ste – čokolada Gorenjka!
Hvala!

Ampak seveda jaz ne bi bil jaz, če ne bi celotne zadeve pogledal iz svojega zornega kota in naredil svoje zaključke, ki pa so lahko povsem drugačni od realnosti!

Čokolada (v Mercator spletni trgovini): 0,73€
Poštnina: 0,70€
Podložena kuverta: 0,12€
Nalepka, tiskanje nalepke, tisk A5 lista, delo nekoga ki to pakira – zanemarljivo!

Ok. Cena čokolade je z maržo – ugibam – 50%, torej je skupni strošek enega člana, ki pride v Čokoman klub na Facebooku 1.185€! In trenutno je v klubu 9,870 fanov! Številka je še precej majhna in strošek ni pretirano velik.

Vendar. Slovenija naj bi po podatkih imela 432.870 uporabnikov Facebooka (vir) in če bi se 1/4 teh uporabnikov včlanila v Čokoman klub, bi bil strošek za Gorenjko – 130.000€! Kar pa niti ni tako zanemarljivo, če se upošteva dejstvo da je ROI v socialnih omrežjih težko izmeriti, oz. da je potrebno precej dobro vedeti, kaj se želi doseči s takšno akcijo!

Moja rešitev bi bila precej bolj preprosta – uporabil bi “word of mouth” varianto in bi vsakomur, ki bi se včlanil v klub in bi imel rojstni dan v parih naslednjih mesecih, poslal čokolado na dom s čestitko. Veliko bolj osebna poteza, predvsem pa malce manj finančno težka!
Seveda se lahko tudi motim!

Objava Gorenjka podarja čokolado na Facebooku originalno objavljena na had blog.

Če je odgovor da, potem klikni in reši anketo o čokoladi. Že vnaprej hvala!

Če je odgovor ne, hvala vseeno!

Objava Anketa o čokoladi – imaš par minut? originalno objavljena na had blog.

Confiserie Sprüngli sta pred davnimi leti ustanovila David Sprungli-Schwarz in njegov sin Rudolf Sprungli-Ammann. Najprej slaščičarna v Zurichu, kasneje obrati za proizvodnjo čokolade (vir). Vse ostalo je zgodovina.

Občutek, ko se čokolada Sprüngli topi v ustih je užitek celo zame. Edina napake te čokolade je, da jo prehitro zmanjka!

Objava Čokolada Sprüngli – njami originalno objavljena na had blog.

Včeraj dopoldan, ko je šla boljša polovica plačati točenje goriva na OMV bencinskem servisu v Lukovici in je dobila darilo, ki so ga podarili vsaki ženski ob 8. marcu, sem bil hudo presenečen. Sicer malenkost, čokolada, ampak galantna gesta, ki je polepšala že tako “kičasto lep” dan.
Ko sem popoldan točil na Petrolovem bencinskem servisu, pri njih ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem darilu za bolšje polovice.
So pa prodajali vrtnice vrtnice po 4.5€! Oderuhi, ki izkoriščajo moško pozabljivost.

Objava OMV in 8. marec originalno objavljena na had blog.

Streljaj od Portorož, leži krajinski park Sečoveljske soline. Če je Portorož poln turistov čez celo leto, so Sečoveljske soline njegovo nasprotje, oaza miru in tišine.
Nastanek Sečoveljskih solin sega v 13. stoletje, ko so prvič omenjene v piranskem statutu. Na delu opuščenih solin – Fontanigge, ob kanalu Giassi je nastal muzej solinarstva, kjer si lahko ogledamo zbirko starega solinarstva in kupimo različne izdelke iz soli. Piranska sol, solni cvet, temna čokolada s solnim cvetom, solinsko blato za telo, sol za kopel z eteričnim oljem sivke, so samo del izdelkov, ki so nam na voljo in so odlično darilo, ki ga lahko podarimo tujcem. Drugačno, pa vendar povsem domače! Čokolada s solnim cvetom je odlična! Definitivno boljša, kot pa s sivko!
Sečoveljske soline so bogata zakladnica rastlinskega in živalskega sveta in zato so leta 1998 postale krajinski park – KPSS. Leta 2002 postane Mobitel d.d. lastnik podjetja SOLINE Pridelava soli d.o.o., ki je leta 2000 dobilo koncesijo za upravljanje in skrbništvo Krajinskega parka Sečoveljske soline. In takrat so Sečoveljske soline začele dobivati sedanjo podobo.
Definitivno vredno ogleda in mirnega sprehoda!

Objava Sečoveljske soline – oaza miru in tišine originalno objavljena na had blog.

Otrok socializma, ki ga je neznana kozmična sila, preko vseh fizikalnih zakonov vrgla v kapitalizem. Otrok, kateremu je bila v mladosti čokolada Milka tako nedostopna, kot celi takratni generaciji pionirjev! Otrok, ki je imel v mladosti verjetno več, kot so imeli vrstniki, pa vendar je živel isto, kot vrstniki. Rodil in živel sem v času, ko ni bilo razlik med nami, ko smo bili vsi eno in isto!
In potem pride demokracija, kapitalizem, potrošniška družba, ki ceni samo to, kar imaš, kar si lahko nakupiš in kar lahko pokažeš. Vse ostalo v tej družbi ne šteje. Razlika med otroci se dela že v vrtcu, kajti odvisno katero znamko oblačil nosiš, v tisti sloj pač spadaš. Pa vendar je poanta tega zapisa nekje drugje!
Zavedamo se, da smo postali potrošniki, ki padamo na oglase na TV, ki padamo na obljubljene nagrade in ki padamo na znižnja in razprodaje. Vse samo za to, da trošimo, za kar moramo delati! Denar mora krožiti! Minili so časi, ko si moral iti v tujino po kavbojke, po dobro kavo ali pa čokolado Milko. Sedaj je vsega tega pri nas v izobilju, vseh okus in vseh barv, da o vseh dodatkih niti ne razmišljam. Saj smo si želeli to, mar ne?
In tako mora nekdo, ki ni zagovornik potrošniške mrzlice in ki ni zagovornik velikih nakupovalnih središč, no ja, razen enkrat vsake kvarte, izpolniti svojo držvljansko dolžnost in se odpraviti v nakupovanje v Trst. Sometimes a man’s got to do what a man’s got to do. Že samo misel, na Italijane, gužvo, zaletavanje z vozički, smrad ljudi, vse udarce z raznimi vrečkami in torbami, sem poskušal eliminirati in se brezskrbno podati v “šoping”.
Seveda sva nakupila popolnoma vse, razen tistega, kar sva šla kupovat. Seveda sem doživel vse, kar sem sicer poskušal eliminirati, ampak je v vsakem trenutku udarilo po meni. Seveda je bilo nakupovanje prav prijetno, ampak ponovil ga ne bi spet kmalu.
In kaj je smešno pri vsem tem. Počutil sem se kot del potrošniškega sveta. Ko sem doma, daleč stran od tega potrošništva, nimam občutka, da je ves svet postal takšen. Ampak proti temu se pač ne da boriti, kajne?

Objava Sobotno nakupovanje v Trstu originalno objavljena na had blog.