Kljub temu, da se prehranjujem vegansko, nisem vedel, da je 1. november dan veganstva. Mogoče je problem v tem, da nisem pravi vegan, ker nisem militanten in se ne vtikam v prehranjevalne navade drugih in ne poskušam vsakogar prepričati v to, da je to veganstvo edina prava pot. Ravno obratno – vsak naj najde svojo pot, ki bo zanj edina prava.

• Alenka Gotar obračuna z vegani / no, veliko pojma o živalih pač nima
• Rad mam škrince / veganske klasične napolitanke Manner
• Prehranjujem se vegansko, vendar nisem vegan!

Prav tako me ne moti, če se vsak, ki ima tri minute časa, obregne vame in moj način prehranjevanja. V času, ko sem spremenil svoje prehranjevalne navade sem slišal že toliko različnih pripomb, da bi lahko izdal že knjigo z vsemi temi pametovanji. Vendar se že dolgo ne ukvarjam s tem, kajti večina teh pametovanj nima nobene realne osnove in je zgolj in samo posledica nesprejemanja drugačnega načina prehranjevanja.

Dan veganstva na isti dan kot dan mrtvih? Očitno. Svetovni dan vegansta obstaja že od leta 1994 in ni muha enodnevnica, kot si marsikdo predstavlja. Je pa res, da je v zadnjem času vse več in več ljudi, ki se prehranjujejo vegansko. Nekateri zaradi trenda, ki je trenutno prisoten, drugi zaradi takšnih in drugačnih razlogov.

Kaj sem se naučil v času, ko se prehranjujem vegansko:

• človeška telesa se med seboj razlikujejo in vsak naj si najde način prehranjevanja, ki mu odgovarja
• vsak naj se ukvarja s svojim načinom prehranjevanja in ne s prehranjevanjem drugih
• prepričevanje ne prinaša rezultatov. Dokler se človek sam ne odloči, mu nobeno pametovanje ne bo spremenilo njegovih pogledov na stvari
• veganska hrana je lahko super okusna in zdrava hrana. Lahko pa je tudi veliko slabša kot hrana vsejedcev
• mojemu telesu paše ta način prehranjevanja. Očitno pravilno vnašam vse potrebne sestavine v telo in do sedaj še nisem doživel kolapsa, ali pa bi se mi poslabšala krvna slika
• če se nekdo odloči za veganski način prehranjevanja naj čim manj komplicira. Več kompliciranja, več težav in posledično več “pizdenja”
• nikoli si nisem rekel koliko časa bom zdržal s takšnim načinom prehranjevanja. Ko bom začutil, da bi jedel meso, bom to tudi storil
• hrana, ki jo pridelaš doma je povsem nekaj drugega od tistega, kar lahko kupiš v trgovini
• če se odločiš za takšen način prehranjevanja, potem ne goljufaj – ker v končni fazi goljufaš samo sebe

Zakaj pišem, da se prehranjujem vegansko, vendar nisem vegan? Ker nikogar ne poskušam prepričevati v “preobrazbo”. Da ne bo pomote, izredno rad imam živali. Tako rad, da jih nočem imeti doma.

Vendar verjamem v to, da si vsak človek sam izbere, kaj bo jedel in kako bo živel. Če se odločim, da bom nekoga prepričeval v nekaj, potem nisem naredil nič pametnega.

Če ne bi obstajali militantni vegani, ki verjamejo zgolj in samo v svoj prav, bi mogoče več ljudi poskusilo vegansko prehrano in odkrilo, da je v bistvu ta hrana lahko odlična.

Objava 1. november / svetovni dan veganstva in dan mrtvih originalno objavljena na had blog.

Prihaja čas svečk in romanja na pokopališča. Seveda ima vsak svoje razloge in vsak se odloča po svoji vesti. Pa vendar je bolj pomemben odnos, ki sta ga imeli s pokojnimi za čas njihovega življenja, kot pa dokazovanje z neskočnim številom svečk post festum. Vendar, da ne bo pomote – če vam to paše, potem je to prava pot.

• Na koncu vedno pride smrt
• 1. november – dan spomina na mrtve – recesija? še vedno je povprečno po 8 svečk na grobu
• Dolgost življenja našega je kratka

Čez par dni in se bo začela promenada in prijazno pozdravljanje in ponosno kazanje, kako lepo vsi skrbijo za grobove svojih bližnjih. Žalostno je to, da se bo naenkrat na grobu nabralo preko 40 sveč, medtem ko je grob pred tem celo leto sameval.

Zanimivo je, da ljudje prižigajo po par sveč naenkrat, kot da bi se hoteli odkupiti za ta čas, ko si ga niso vzeli, da bi prišli na pokopališče. Roke si manejo cvetličarji in trgovci s svečami, ker služijo na človeškem pohlepu, ko je treba pokazati, da smo ravno “mi” imeli najbolj radi pokojnike!

Če si nekoga imel rad za čas njegovega življenja, potem tudi ni potrebe po svečah. To, da si ga spoštoval in da si ga cenil, si mu pokazal in je pokojnik to razumel. Lepo je, če se spomniš nanj, ga obiščeš na pokopališču in mu prižgeš svečko. Vendar za to obstaja 365 dni v letu in ni samo 1. november tisti dan, ko se “moraš” teh ljudi spomniti.

Ideja, ki je zadnja leta vse atraktivna in se tudi odraža že na pogledu na pokopališče / namesto n-svečk jih kupite minimalno, sredstva pa prispevajte za tiste ljudi, ki jim takšna pomoč lahko pomaga – mrtvi so na žalost že mrtvi in jim kupi sveč ne pomenijo nič.  Če bi se ta denar razdelil med ljudi, ki ga potrebujejo za preživetje, oz. ljudem, ki že tri mesece niso dobili svojih plač, bi bilo vse skupaj precej drugače.

Ali pa izberete drugačne alternative, ki so na voljo – električne svečke, ki zdržijo precej dlje. In s tem bi bilo precej manj smeti, v katerih se naš planet utaplja in na katerega moramo biti vse bolj pozorni, kajne?

Moja razmišljanja o tem fenomenu skozi čas:

1. november 2005 – zapišem:

Sovrazim ta dan, ljudi ki nosijo svece na grobove, ljudi ki kupujejo cvetje in zasipajo grobove z njim. Sovrazim ta dan, ki je povsem enak kot so vsi ostali dnevi, le da ljudje ta dan se spomnejo vseh mrtvih. In potem cez celo leto gledam ravno taiste grobove, ki imajo sedaj najvec roz in sveck in ponavadi na njih ne gori nobena svecka. In zenske pridejo pokazat najnovejse plasce, ceprav jim ni narava najbolj naklonjena, ker je prevec toplo za “pelc montle”. In ta sivina, ki se prikrade v ljudi, ko zacnejo razmisljati o dolgosti nasega zivljenja, se mi zdi popolnoma nesmiselna. Smrt je novo rojstvo, je nekaj lepega in ne nekaj koncnega. Zakaj se bojimo stvari, ki jih ne razumemo in zakaj se obremenjujemo z neraziskanim, neodkritim? Je to nase zivljenje, ali pa samo plod krscanstva?!?

1. november 2008 – zapišem:

Lepo je, da se ljudje spomnijo vsako leto, vsaj enkrat, svojih pokojnih, ampak zakaj pretiravanje? Ali ne bi bilo lepše, če bi se namesto 30 svečk, ki se ta dan pojavijo na grobu, le to razdelilo in bi bila prižgana svečka na grobu vsak teden?

1. november 2009 – zapišem:

Naredim tisto, kar do sedaj še nisem. Na pokopališče grem ob natanko 12. uri. In na moje presenečenje je pokopališče mirno in spokojno. In skoraj brez ljudi. No, število svečk in rož seveda pokaže da sem ujel pravo uro, kajti veliko jih je bilo že pred menoj, veliko jih bo še za menoj. In tistih 20€ ali več, kot jih je “zapravljenih” na grob, bi se lahko bolj pametno uporabilo. Tako kot sem že prejšnja leta napisal – razdeliš to in vsak teden prižgeš novo svečko. In tudi odpadkov se nabere od te 1.11. evforije!

1. november 2012:

Vreme je natanko takšno, kot mora biti za ta dan. Letos ne bo promenade “pelc montlov”, ampak zgolj in samo dežnikov. Poleg tega pa bi lahko marsikdo šel na pokopališče na kakšen drug dan, kot na tistega, ki je “določen”. In tudi grobovi bi bili lahko celo leto urejeni in ne samo v dneh, ko se je treba iti pokazati na “britof”. Hvala za dež!

Objava Število svečk vam ne bo kupilo odpustka, ker celo življenje niste imeli stika s pokojnimi originalno objavljena na had blog.

Bliža se tisti čas, ko bodo kolone ljudi hodile na pokopališča – Dan mrtvih. Vsak grob bo imel minimalno 10 svečk (ki stanejo od 1€ do 4€), da vseh rož, ikeban, vencev in kaj vem kaj še vse bodo prineseli ljudje na grobove, niti ne govorim. Precej čudna situacija je tole, kajti v Sloveniji imamo trenutno več kot 100.000 brezposelnih ljudi, ki dobivajo podporo države – no, ti vsaj dobijo svoje mesečne “dohodke”, za razliko od veliko ljudi, ki cel mesec delajo in na koncu ostanejo brez svoje “mezde”.

Vsa stvar v Sloveniji je vsako leto še hujša – namreč grobovi celo leto niso urejeni, niti očiščeni, v tednu pred dnevom mrtvih, pa se le to spremeni. Posledično pa se tudi poveča število sveč in rož na grobovih. In če preko palca zapišem da je v Sloveniji preko 500.000 grobov, na katere so v teh dneh “žalujoči” dali vsaj za 10€ sveč in ostale “svinjarije”, ki bo čez par dni delalo škodo na smetiščih, potem je vse skupaj precej preprosto. Več kot 5mio€ se zapravi za en dan, ki pa je pomemben le za to, da se vidi, da “svojci” še vedno mislijo na pokojne, ki se jih sicer med letom ne spomnijo – da ne bo pomote – niso vsi takšni, ampak za boljše razumevanje situacije moram biti precej bolj kruto realen.
Če bi se ta denar razdelil med ljudi, ki ga potrebujejo za preživetje, oz. ljudi, ki že tri mesece niso dobili svojih plač, bi bilo vse skupaj precej drugače. No, tudi precej manj smeti bi bilo in država bi dobila manj denarja – z davkom od prodanih izdelkov in cvetja. Vendar vsa ta “svinjarija” ne bi čez teden dni šla na smetišča.

Torej zelo preprosta ideja – namesto 10 svečk jih kupite samo 5, ostala sredstva pa prispevate za tiste ljudi, ki jim takšna pomoč lahko pomaga – mrtvi so na žalost že mrtvi in jim kupi sveč ne pomenijo nič – pomenijo pa zavistnim sosedom, ki hočejo biti boljši in “duplirajo”, oz. pretiravajo z vsemi dodatki na grobovih.

Sicer ideja ni še povsem zrela za Slovenijo, vendar je moje mnenje, da bodo tudi Slovenci kaj kmalu ugotovili, da je to zgolj in samo en dan, kot vsak drug in da mrtvim te stvari nič ne pomenijo – nekomu, ki nima denarja za kruh in mleko pa bi to pomenilo zelo veliko – in tudi mrtvim bi to več pomenilo, kot pa da jih zapisajo s svečami na grobovih!

Se motim?

Objava Namesto za sveče in rože, prispevajte denar za ljudi, ki to potrebujejo originalno objavljena na had blog.

Pogled na pokopališča je v zadnjih dveh dneh doživel svoj vrhunec. Vsak grob ima minimalno 10 svečk (ki stanejo od 1€ do 4€), da o vseh rožah, ikebanah, vencih in kaj vem kaj še vse prinesejo ljudje na grobove niti ne govorim. Precej čudna situacija je tole, kajti v Sloveniji imamo trenutno skoraj 100.000 brezposelnih ljudi, ki dobivajo podporo države – no, ti vsaj dobijo svoje mesečne “dohodke”, za razliko od veliko ljudi, ki cel mesec delajo in na koncu ostanejo brez svoje “mezde”.

Vsa stvar v Sloveniji je vsako leto še hujša – namreč grobovi celo leto niso urejeni, niti očiščeni, v tednu pred dnevom mrtvih, pa se le to spremeni. Posledično pa se tudi poveča število sveč in rož na grobovih. In če preko palca zapišem da je v Sloveniji preko 500.000 grobov, na katere so v teh dneh “žalujoči” dali vsaj za 10€ sveč in ostale “svinjarije”, ki bo čez par dni delalo škodo na smetiščih, potem je vse skupaj precej preprosto. Več kot 5mio€ se zapravi za en dan, ki pa je pomemben le za to, da se vidi, da “svojci” še vedno mislijo na pokojne, ki se jih sicer med letom ne spomnijo – da ne bo pomote – niso vsi takšni, ampak za boljše razumevanje situacije moram biti precej bolj kruto realen.

Če bi se ta denar razdelil med brezposelne, oz. ljudi, ki že tri mesece niso dobili svojih plač, bi bilo vse skupaj precej drugače. No, tudi precej manj smeti bi bilo in država bi dobila manj denarja – z davkom od prodanih izdelkov in cvetja. Vendar vsa ta “svinjarija” ne bi čez teden dni šla na smetišča.

Torej zelo preprosta ideja za drugo leto – namesto 10 svečk se jih kupi samo 5, ostala sredstva pa se dajo za tiste ljudi, ki jim takšna pomoč lahko pomaga – mrtvi so na žalost že mrtvi in jim kupi sveč ne pomenijo nič – pomenijo pa zavistnim sosedom, ki hočejo biti boljši in “duplirajo”, oz. pretiravajo z vsemi dodatki na grobovih.

Sicer ideja ni še povsem zrela za Slovenijo, vendar je moje mnenje, da bodo tudi Slovenci kaj kmalu ugotovili, da je to zgolj in samo en dan, kot vsak drug in da mrtvim te stvari nič ne pomenijo – nekomu, ki nima denarja za kruh in mleko pa bi to pomenilo zelo veliko – in tudi mrtvim bi to več pomenilo, kot pa da jih zapisajo s svečami na grobovih!

Se motim?

Objava Denar namenjen za sveče in rože za Dan mrtvih bi lahko dali za ljudi, ki so na robu revščine! originalno objavljena na had blog.

31. oktober je dan varčevanja in 1. november je dan spomina na mrtve. Ampak pogled na pokopališče je povsem v nasprotju z dnevom varčevanja.
Namreč 1. novembra se ne varčuje z denarjam, ampak se ga prekomerno zapravlja za rože, sveče, vence in vso ostalo “šaro”, ki jo ljudje tisti dan prinesejo s seboj na grobove. In tisti grobovi ki so med letom najbolj zanemarjeni in nimajo nikoli nobene sveče, se čez noč spremenijo v “mini Las Vegas“.
Če poenostavim. Lepo je, da se ljudje spomnijo vsako leto, vsaj enkrat, svojih pokojnih, ampak zakaj pretiravanje? Ali ne bi bilo lepše, če bi se namesto 30 svečk, ki se ta dan pojavijo na grobu, le to razdelilo in bi bila prižgana svečka na grobu vsak teden?

Pelcmontli, britof, cvetje, sveče in ostalo sranje – lanskoletni zapis na to temo, kjer sem ugotovil enake stvari. Kakopačne!

Objava Dan spomina na mrtve je dan za dnevom varčevanja originalno objavljena na had blog.