Letošnji evropski teden mobilnosti ima dober slogan – gremo peš! Glede na razmere in vsakodnevne zastoje na naših cestah bi bila to precej boljša rešitev, kot pa karkoli drugega. Promocija hoje je super, še posebej, če stojiš ure in ure v zastojih na avtocesti. Verjetno je tem namenjen ta slogan?

• Jutranji tek na Brionih / 10 km najlepšega teka
• Viber in Zarena Kancheva / lahko postane Viber nova elektronska pošta?
• Novinar športnega programa Pop TV in Kanala A tihotapil migrante

Ok. Šalo na stran. Ob evropskem tednu mobilnosti lahko pričakujemo zastoje, gužve in vse ostalo. Nič nenavadnega, saj ponavadi zapirajo določene odseke cest in promet se preusmeri na ostale odseke. Ta teden bo tako mogoče res boljše po Ljubljani hoditi peš, kot pa se voziti z vozilom.

V sklopu Dneva brez avtomobila, ki je nepogrešljiv del vsakega ETM, bodo za motorni promet zaprli Slovensko cesto na odseku med Šubičevo ulico in Aškerčevo cesto. Zapora bo od sobote, 21. septembra, od 6. ure do nedelje, 22. septembra, do 17. ure.

V nedeljo, 22. septembra, bo od 8. do 17. ure zaprta tudi Cesta slovenskih kmečkih uporov (cesta na grad). Tisto nedeljo bo uporaba avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R v upravljanju javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice.

Pa grem nazaj k mobilnosti in sloganu “gremo peš”. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan.

Vlak, ki me popelje v Ljubljano vozi okoli 50 minut. Potem pa moram z avtobusom na drug konec mesta. In za vse skupaj, v eno smer porabim skoraj dve uri. In če računam, da sem v pisarni 8+ ur, kaj mi potem ostane od dneva? Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli 40 minut v eno smer. Posledično mi dnevno ostane par ur, ki jih lahko izkoristim po svoje.

Lahko pa grem od doma tudi peš. In bom za to pot verjetno porabil kakšen dan ali dva … Mogoče pa bi vseeno odgovorni na ministrstvih razmislili še o tem, da Slovenija potrebuje malce drugačno prometno politiko kot je ta, ki je zadnjih vrsto let v uporabi – in se imenuje zastoji povsod …

Več o letošnjem tednu mobilnosti – https://tedenmobilnosti.si/2019/

Objava Evropski teden mobilnosti / gremo peš originalno objavljena na had blog.

Letošnji evropski teden mobilnosti ima zanimiv naslov – dobra klima mojega mesta. Ampak naj se še tako trudim, da bi bil ta teden manj “avto-mobilen” in bolj “drugače-mobilen”, mi le to težko uspeva. No, za tolažbo lahko napišem vsaj to, da se z avtomobilom, ki ima dva sedeža voziva dva (izkoristek je odličen)!

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

• Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.

• Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.

• Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

Objava Evropski teden mobilnosti originalno objavljena na had blog.