Film Iskre v času sem si lahko ogledal pred premiero, ki bo v ponedeljek v Kinodvoru. Gre za dokumentarni film o podjetju Iskra Delta, ki je bil v svojem času tehnološki gigant in konkurenca največjim podjetjem v svetu.  Janez Škrubej, soustanovitelj podjetja in njegovi kolegi pripovedujejo zgodbo, ki mi ni bila povsem znana in nam pričarajo svet, ki se nam zdi precej nerealen za tiste čase – leta 1978 so sestavili prvi računalnik v Jugoslaviji. Sam dokumentarec pa prikaže dogajanje v tistih časih in na trenutke se človek vpraša ali gre zgolj za bujno domišljijo ali pa se je dejansko vse to dogajalo v tistih časih.

• Vse skupaj je kot v zelo slabem filmu
• Filmček posnemi, filmček / je predsedniška funkcija namenjena zgolj nabiranju všečkov?
• Včasih je bilo kajenje v filmih in oglaševanje tobačnih izdelkov nekaj običajnega

O podjetju Iskra Delta sem v mladosti slišal zelo veliko. Orali so ledino na področju računalništva in ustvarili podjetje, ki je bilo konkurenčno podjetjem v tujini. Sami so izdelovali računalnike, jih nadgrajevali, pri tem pa uporabljali ameriške čipe in svojo tehnologijo so lahko kot edini izvažali na Kitajsko, Indijo in Sovjetsko zvezo. Ostale podjetja tega niso mogla, ker je veljal embargo za izvoz v vzhodne države.

Posledično je to pomenilo, da so prišli na radar tujih obveščevalnih služb in da so bili tudi na radarju domačih obveščevalnih služb, ki so jih želeli onemogočiti.

Dokumentarni film, ki je nastal po knjigi Janeza Škrubeja, generalnega direktorja Iskra Delte, Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo ne pokaže na nikogar direktno s prostom kot krivca za propad. Ampak postane pa jasno, da je bilo veliko različnih interesov in da so ti “fantje” že krepko pred vso “silicon valley” evforijo imeli tam svoje predstavništvo in da so razvijali sisteme, ki so bili krepko pred časom.

Samo ena anekdota iz filma. Ob obisku Tita so pripravili računalnik, ki je natisnil njegovo sliko in zraven igral himno. Za tiste čase je bila to “znanstvena fantastika”, ampak fantje so imeli voljo, znanje in predvsem jajca!

Iskre v času je zanimiv film, ki nas preko pripovedovanj glavnih akterjev popelje v nek drug svet, neke druge čase in prikaže, da je bila že takrat rajnka država med prvimi v svetu. Predvsem pa, da so se v tistem času lahko razvijale ideje, ki so bile tako drugačne, predvsem pa tako nore, da bi verjetno večina ljudi mislila, da gre za dobro domišljijo.

Definitivno priporočam ogled!

Objava Iskre v času / dokumentarni film o tehnološkem gigantu Iskra Delta originalno objavljena na had blog.

Matej Tonin je minister za obrambo. Ampak njegove ambicije višje so višje. Očitno si je celo življenje želel postati filmski igralec in sedaj mu je končno uspelo. Dobil je vlogo v b-filmu in to “remek delo” je delil z občestvom na tviterju, ki pa ni tako navdušeno nad njegovim performansom, kot si je verjetno on želel. Da tega, da se je poskušal “švercati” na 11.9. niti ne omenjam.

• Bo Matej Tonin odstopil / vojak na meji v civilista usmeril avtomatsko puško
• Obljubljenih tri milijone mask je bila prevara / Počivalšek je bil nategnjen, Tonin lagal
• Matej Tonin, minister za obrambo, bi vključil pripadnike vard v uradne strukture Slovenske vojske
• Kako se je Matej Tonin pred volitvami ustrelil v koleno z izjavo o splavu

Kaj je torej b-film? B-film je nizkoproračunski film brez umetniških ambicij, ponavadi žanrski film, večkrat grozljivka (vir). In če boste pogledali spodnji filmček, boste ugotovili, da gre za točno ta žanr filma. In upam, da ne delam krivice b-filmu s to primerjavo!

Kdo svetuje ministru Toninu je vprašanje za milijon dolarjev. Ampak odgovor je preprost – očitno nekdo, ki mu ne želi nič dobrega, saj bi ga v nasprotnem primeru odvrnil od tega početja.

Ker ne želim odkriti preveč, priporočam ogled spodnjega filma in veliko užitkov! Ampak moram, vsaj malce. Štirje na zadnji sedež BMW X5. Bodite pozorni na pozo Mateja Tonina v tem filmu – ves čas sklonjen, glava nekje v višini riti. Več pa ne izdam …

Dogodki izpred 19 let, tragični 11. 9. 2001, so dokaz, kako krhka vrednota je varnost. V Centru za varovanje in zaščito @policija_si sem šel čez prakt. prikaz ravnanja ob napadu na varovano osebo. Hvala fantom, tudi mojim varnostnikom, za prikaz, požrtvovalnost in predanost!🙏 pic.twitter.com/JAiOuVbIeG

— Matej Tonin (@MatejTonin) September 11, 2020

Kako krhka vrednota je varnost lahko pokaze ze kaksna prometna nesreca. Da pa takole izrabljate 9/11 za za vaso samopromocijo, je pa sramota.

— Uroš Bizjak (@ur_biz) September 11, 2020

Vam je pa res na polno zaigralo. Ali gre zgolj za manjko iger iz otroštva, ko smo se očitno zgolj nekateri igrali kavboje in indijance.

— F the sheep (@Fthesheep1) September 11, 2020

Resno mislite, da bi vas kdo napadel? S čim? S posvečeno vodo? Varovana oseba, varnostniki, prikazi,… Le pred kom naj bi vas varovali? Nepomembna oseba, škoda denarja, zgolj Ivanova lutka in ministrantsko, telečji pogled. Takšni prikazi so Ivanove "mokre sanje". Zresnite se!

— BojanH (@BojanH8) September 11, 2020

Kopiranje SDS metode ustvarjanja izrednih razmer iz nič, je pač kopiranje od kopiranega. Vi ste tretjerazredni politik, spadate k sekti SDS. Nsi kot samostojna politična stranka ne obstoja.

— darec@zblj (@dareczblj1) September 12, 2020

Objava Matej Tonin / igralec v b-filmu originalno objavljena na had blog.

Na 76. podelitvi nagrad zlati globus je nagrado za najboljši film leta prejel film Bohemian Rhapsody (kategorija drame) in Green Book (kategorija glasbenih filmov ali komedij).

• Kim Kardashian – WTF in naši mediji?!
• Z električnim invalidskim vozičkom skozi predor Markovec / Darwinova nagrada je njegova
• Zlatna penkala / had / Ronald Kordiš prejemnik Grand Prixa

Zlati globus za najboljšo igralko je dobila Olivia Coleman, za glavno moško vlogo pa je zlati globus dobil Christian bale. Že tretji zlati globus pa je prejela Glenn Close.

Nagrado za življenjsko delo na področju filmske umetnosti Cecil B. DeMille je dobil slavni Jeff Bridges – “The Dude” v filmu The Big Lebowski iz leta 1998. Nagrado za življenjske dosežke v televizijski umetnosti je kot prva dobila komičarka Carol Burnett po kateri je nagrada tudi dobila ime.

• Best Motion Picture – Drama / Bohemian Rhapsody
• Best Motion Picture – Musical or Comedy / Green Book
• Best Performance by an Actress in a Motion Picture – Drama / Glenn Close
• Best Performance by an Actor in a Motion Picture – Drama / Rami Malek
• Best Performance by an Actress in a Motion Picture – Musical or Comedy / Olivia Colman
• Best Performance by an Actor in a Motion Picture – Musical or Comedy / Christian Bale
• Best Performance by an Actress in a Supporting Role in any Motion Picture / Regina King
• Best Performance by an Actor in a Supporting Role in any Motion Picture / Mahershala Ali
• Best Director – Motion Picture / Alfonso Cuarón
• Best Screenplay – Motion Picture / Nick Vallelonga, Brian Currie, Peter Farrelly
• Best Motion Picture – Animated / Spider-Man: Into the Spider-Verse
• Best Motion Picture – Foreign Language / Roma
• Best Original Score – Motion Picture / Justin Hurwitz
• Best Original Song – Motion Picture / Shallow, Lady Gaga, Mark Ronson, Anthony Rossomando, Andrew Wyatt
• Best Television Series – Drama / The Americans
• Best Television Series – Musical or Comedy / The Kominsky Method
• Best Television Limited Series or Motion Picture Made for Television / The Assassination of Gianni Versace: American Crime Story
• Best Performance by an Actress in a Limited Series or a Motion Picture Made for Television / Patricia Arquette
• Best Performance by an Actor in a Limited Series or a Motion Picture Made for Television / Darren Criss
• Best Performance by an Actress In A Television Series – Drama / Sandra Oh
• Best Performance by an Actor In A Television Series – Drama / Richard Madden
• Best Performance by an Actress in a Television Series – Musical or Comedy / Rachel Brosnahan
• Best Performance by an Actor in a Television Series – Musical or Comedy / Michael Douglas
• Best Performance by an Actress in a Supporting Role in a Series, Limited Series or Motion Picture Made for Television / Patricia Clarkson
• Best Performance by an Actor in a Supporting Role in a Series, Limited Series or Motion Picture Made for Television / Ben Whishaw

Objava Zlati globus za Bohemian Rapsody in Green Book / Glenn Close, Rami Malek, Olivia Colman, Christian Bale originalno objavljena na had blog.

Za vse ljubitelje filma Home Alone (Sam doma) so letos poskrbeli pri Googlu. Posneli so oglas za Google Assistant, ki so ga poimenovali Home Alone Again in v katerem ima glavno vlogo Macaulay Culkin kot Kevin McAllister.

• Brez filma Sam doma, prazniki ne bi bili prazniki
• Google Image Search / vpišeš Idiot v “search” in dobiš fotografije Donalda Trumpa
• Živali niso prava izbira za novoletno / božično darilo

V oglasu so poustvarili nekatere scene iz originalnega filma in jih prestavili v leto 2018 in svet, kjer ti pomaga Google Assistant. Za vse ljubitelje filma Sam doma je tole verjetno čudovito darilo – glede na to, da so določene televizijske hiše v preteklosti ta film vrtele vsak december, pa je verjetno takšnih precej tudi v Sloveniji. Ali pa ravno obratno. Nepomembno. Poglejte si kakšen je Macaulay Culkin v letu 2018.

Objava Home Alone Again / Google Assistant in Macaulay Culkin originalno objavljena na had blog.

Film Fight club sodi med moje najljubše filme. Tudi izjave v filmu so legendarne. Ena izmed njih mi je ostala za vedno v spominu in s katero se lahko vedno znova poistovetim: “Tyler, you are by far the most interesting single serving friend I have ever met. See, I have this thing…everything on a plane is single serving…” Edward Norton to Brad Pitt.

• Do one thing everyday that scares you
• Make a fool of yourself once a day
• Eno življenje imam, dneva smrti ne poznam
• Poslavljanje je lahko tudi drugačno / Irish goodbye / French exit

Ljudje živimo v hitrem toku življenja, stare vrednote so čedalje manj vredne, oz. se pozablja na njih. Življenje je samo boj s časom in dirka iz enega na drug kraj. V tem času spoznavaš nove ljudi.

Ljudi s katerimi preživiš par ur, dni, ali pa izmenjaš par besed, potem oddidejo iz tvojega življenja. Na zabavah, potovanjih, na počitnicah, na letalih (tako kot v Fight clubu), ali pa v hotelih, smučanjih, trgovinah.

Povsod srečuješ nove ljudi in če si vsaj malo odprta oseba, potem ti ni nikoli dolgčas. Ampak vsa ta poznanstva imajo omejen rok trajanja. Zelo malo takšnih poznanstev se obdrži in ohrani skozi leta. Pravih prijateljev ima človek v življenju malo, vsaj takšnih, ki jih lahko mirne vesti zbudi ob 3 uri zjutraj in jih prosi za pomoč.

Ti prijatelji so tisti, ki polepšajo tuzemski čas. Takšne prijatelje mora vsak človek imeti, prijatelje, ki se jih ne ocenjuje po njihovem izgledu, po njihovem premoženjskem stanju, ali po veroizpovedi. Pravi prijatelji so pač nad vsem tem!

Single serving friends so nekaj drugega. Spoznaš jih na zabavah, kjer se dolgo časa pogovarjaš z njimi. Se z njimi smejiš, jokaš, ali pa kvasiš neumnosti, ker se pač tako počutiš. Ker nihče nima boljšega dela na zabavi, so takšni ljudje kolateralna škoda in del “establišmenta”. Z nekaterimi se zaštekaš, z drugimi pač ne. Nekateri so ti zanimivi, drugi pa so zgolj tam za to, da hitreje mine čas do odhoda. Nekatere si zapomniš, večine pač ne.

Ko čez par dni pogledaš njihove profile na družbenih omrežjih, ti je precej hitro jasno, zakaj se z nekaterimi nisi ujel in zakaj so se te nekateri, kljub vsemu, dotaknili in ti je žal, da so single serving friends, saj jih verjetno ne boš kmalu srečal v resničnem življenju.

Narediti korak naprej? Ali pač ostati na relaciji iz Fight cluba? Večno vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora, predvsem zato, ker so ljudje pod vplivom alkohola precej drugačni, kot so sicer. Predvsem pa, ker ne veš ničesar o človeku, dasiravno si skoraj odkril novo relativnostno teorijo v vsem zanosu pogovora.

Včasih je potrebno narediti korak naprej, saj ti bo v nasprotnem primeru ostalo seme dvoma za vedno. Skoči in šele potem razmišljal, kaj se bo zgodilo. Razočaranja so samo posledica naših pričakovanj in življenje brez pričakovanj je precej bolj preprosto, kot pa z natančno določenim redosledom, ki si ga ljudje postavimo v življenju.

Objava Tyler, you are by far the most interesting single serving friend I have ever met originalno objavljena na had blog.

Bazamedia 2.1 je za Red Bull posnela Grilomentary – dokumentarec o Marku Grilcu, ki ni celovečerec, je pa dovolj dolg, da je Steven vanj zapakiral celega Marka! Od jutra do jutra. Film, ki ga enostavno moraš videti, tudi če sneg sovražiš (vir).

Premiera filma bo 23.12.2010 bo v Cankarjevem domu v Ljubljani!

Objava Prihaja Grilomentary – dokumentarec o Marku Grilcu originalno objavljena na had blog.

Včeraj sem si z ostalimi tviteraši v Koloseju ogledal film Socialno omrežje – The Social Network, ki ga je režiral David Fincher (režiser meni omiljenega Fight Cluba) in govori o zgodbi najmlajšega miljarderja Marka Zuckerberga in nastanku Facebooka. Vendar gremo po vrsti.

Naslov The Social Network je nekdo pri nas “šalabajzersko” prevedel v Socialno omrežje. No, ti dve zadevi nimata nič skupnega, pravilen prevod bi bil Družbeno omrežje, oz. še boljše bi bil preprost naslov The Facebook. Ampak ne bom napisal vseh cvetk prevodov, ki so bile še kako očitne (Mark je ustanovil delniško podjetje d.o.o. – je samo en primer) in moteče. Med filmom so se v Koloseju trikrat za dalj časa prižgale modre luči, ki so bile precej moteče. In najbolj moteče pri vsem tem je bilo to, da je bila tako “slaba kopija”, da se barve dejansko niso niti ločile med seboj – sem preveril trailer in je povsem drugačna slika, kljub temu da je Fincher uporabil precej “temne tone”. Dovolj kritiziranja, gremo k filmu.

Matevz Luzar je včeraj v tvitu zapisal – The Social Network je fajn! Napovedujem oskarja za scenarij.

Drži povsem. Namreč kako prikazati na zanimiv način “geeka”, ki je med tem postal miljarder in so ga tožili vsi njegovi bližnji, ki nima nič od življenja, razen to, da je bil na pravem mestu ob pravem času in da je imel nekaj več kot imajo navadni “geeki”. Znal je razmišljati o potrebah, ki jih imamo ljudje v času interneta, poleg tega pa je znal to tudi sam spraviti skupaj – beri programirati. Vse ostalo je zgodovina, oz. Facebook.

David Fincher je uspel narediti zgodbo zanimivo, predvsem pa je Jesse Eisenberg (njemu jaz napovedujem oskarja!) odlično odigral vlogo Marka Zuckerberga.

Vendar ima sam film malce večjo globino, kot je videti na prvi pogled. Že sam “tagline” – You don’t get to 500 million friends without making a few enemies je zelo močan in prikaže kako se stvari odvijajo v svetu, ko pride v prvi plan denar – dejstvo, da je Facebook vreden 25 milijard dolarjev ima seveda zelo vpliva pri tem.
Skozi cel film se prikazujejo zgodbe Eduarda Saverina (prvega “financerja” projekta), bratov Winklevoss (ki sta imela prvotno idejo HarvardConnection) in Seana Parkerja (ustanovitelja Napsterja).

Zgodba o Facebooku je preprosta – punca pusti Marka, pijan in v jezi na blogu zapiše par “neumnosti”, da bi se dokazal, naredi spletno stran kjer študenti Harvarda primerjajo med seboj študentke in po parih urah preseže 22.000 obiskovalcev. O ideji se govori, prav tako pa nastanejo s tem problemi. Brata Winklevoss “zavohata” človeka, ki mu povesta svoj koncept “ultimativnega dejting sajta na Harvardu”. Mark razmišlja precej bolj široko in naredi nekaj več – Saverin “vstopi” v projekt z vložkom 1000$ in zgodba se začne premikati – nekaj kar trenutno uporablja preko 500 milijonov ljudi na svetu – TheFaceBook (kot se je na začetku imenoval), dokler Mark ne sreča Seana Parkerja, ki izjavi – Drop the “the”. Just “Facebook”. It’s cleaner.

Še ena izmed zanimivih stvari je v tem filmu. Namreč obstajata dve vrsti ljudi – tisti, ki so del zgodbe in tisti, ki zgodbo opazujejo. Večina ljudi rajši opazuje, kot ustvarja. In tako je tudi na Facebooku in zato se Facebook širi – ker zadovoljuje osnovno vojersko potrebo, ki jo imamo ljudje. Ali je to dobro ali slabo, lahko vsak sam zase premisli in se odloči.

Tale citat iz filma mi je najboljši:
Sean Parker: We lived in farms, then we lived in cities, and now we’re gonna live on the internet!

Drži. Vendar včeraj po koncu filma se mi je porodila misel – ko posnamejo film o Facebooku, ali to pomeni da je s Facebookom konec? Oz. da se njegova zgodba sicer še širi, vendar bo kmalu prišlo kaj novega, boljšega, kar bo zamenjalo Facebook – namreč Facebook je postal “overload informacij”, ki so ga spemerji vzeli za svojega in ga pridno izkoriščajo.
Jaz mu napovedujem še leto in pol – nekje poleti 2012 bo to družbeno omrežje požrlo samo sebe in prišlo bo nekaj novega, nekaj kar nas bo spet vrglo v nek začaran krog in katerega ne bomo znali in bomo klikali F5 cel dan (no, z Ajaxom je sedaj to urejeno!).

Objava Film Socialno omrežje – Social Network – Mark Zuckerberg in Facebook originalno objavljena na had blog.

Pred štirimi leti sem objavil zapis – Scenarij, kjer sem poskušal zapisati del nečesa, kar bi se lahko posnelo. Seveda je bila ideja na prvo žogo, predvsem pa ni bila dodelana in preveč “floskulasta”.

In potem je preteklo mnogo časa. Ideje so se seveda rojevale, ampak časa za spisati nekaj, kar bi se dejansko lahko posnelo, ni bilo. Oz. mogoče samo ni bilo pravega trenutke, da bi mi začele besede leteti na ekran – kljub temu da bi bila zgodba o odraščanju v Zagorju in stiku z mamili in vsem ostalim, kar pritiče, lahko precej zanimiva. Ampak ko je se najde volja, ni dovolj časa in obratno.

In včeraj, ko smo sedeli po spletnih uricah, smo dobili par dobrih idej, kako in kaj bi bilo treba posneti. Ampak ponavadi se pri tem konča. Namreč ni volje za korak naprej. Za spisati, posnet, objavit…

Daga bralka, dragi bralec, če imaš kakšno idejo, kakšen predlog, karkoli, kar bi bilo smiselno posneti – hmm, če imaš scenarij, ki ga do sedaj še nisi uspel posneti, prodati, predstaviti, bodi tako prijazen, ali prijazna in ga deli z nami, da naredimo iz tega zanimiv projekt!

Oz. drugače. Ideje in predlogi, kaj bi bilo gledljivo in kar bi bilo presežek tega, kar gledamo od domače produkcije, so zaželjene!

Objava Scenarij za film originalno objavljena na had blog.

V soboto bo v parku Tivoli potekal Marihuana marš 2009. Poleg “stalnega programa”, ki je prisoten na teh marših, pa bodo letos za glasbo poskrbeli: Dalaj Eegol aka Ali En, Klemen Klemen, Carina, In-sane, ŠKM Banda.

Organizatorji bodo predvajali slovenski dokumentarni film na to temo, prav tako se bodo predstavile tudi različne organizacije. ŠOU poziva k odprtju razprave na temo marihuane in čas bi že bil, da se naredi premik v dekriminalizacijo marihuane.
No, jaz bi šel še korak dlje, kar sem zapisal že v zapisu, ko me je presenetila izjava Luke Jurija iz stranke SD, ko je na njihovem kongresu dal idejo o legalizaciji marihuane in s tem posledično uvedenimi trošarinami na te “izdelke”, s katerimi bi polnili držvno blagajno:
Recesija – legalizirajmo marihuano in napolnimo državno blagajno

Pred davnimi časi sem bil precej “dober” konzument trave, vendar sem se v določenem trenutku odločil, da mi jemlje preveč časa, oz. da imam premalo časa, če jo kadim in sem se odločil da prekinem s to prakso. Kasneje sem skadil še kak “špinel”, če sem se tako počutil. Vendar zadnje leto in pol se ji nisem niti približal.

Ampak na Marihuana maršu bom definitivno prisoten! In podpiram vsako idejo ki gre v smer dekriminalizacije/legalizacije trave. Ali veste, koliko različnih imen obstaja za marihuano? Jaz sem jih našel 545! In verjetno jih obstaja še cel kup!

O maršu so pisali tudi:
Marihuana marš – Tomica
Marihuana marš 2009 letos v Tivoliju – ŽVPL

Objava Marihuana marš 2009 – park Tivoli – Ljubljana 10.10. originalno objavljena na had blog.

Ne vem s čim sem si zaslužil, da sem že drugič v tem mesecu dobil elektronsko sporočilo od Danijela Spasojevića, oz. iz elektronskega naslova Dani Production, kjer me nekdo poziva, naj njegovo sporočilo posredujem naprej! Osebe Danijel Spasojević ne poznam, niti ji nikoli nisem posredoval svojega elektronskega naslova.

Ker je v njegovem sporočilu cel kup povezav na razne bloge, med drugim tudi na blog Iztoka Gartnerja in ker ni nikjer možnosti odjave, razmišljam da ti dve sporočili spadata v kategorijo nezaželene elektronske pošte?!

In če bi Danijel Spasojević bral blog svojega prijatelja Iztoka, bi verjetno vedel kakšno je moje mnenje o vsem tem. Navkljub mojemu odgovoru na prvo elektronsko sporočilo, kjer sem ga povprašal od kje mu moj elektronski naslov in zahteval naj se v bodoče izogne spamanju mojega elektronskega naslov, se je zgodba danes ponovila.

Danijel Spasojević, dovolj je! Svoje probleme boš reševal brez mene! Ker očitno ne znaš prebrati maila, naj bo tole opozorilo da bo tretje nenaročeno elektronsko sporočilo romalo na za to pristojni organ!

Objava Dani Production – Danijel Spasojević dovolj je spamanja! originalno objavljena na had blog.