Tjaša je arhitekta, ki je najbolj simpatično prevedla besedo decluttering v odhrčkavanje in marsikomu že pomagala pri odhrčkavanju njegovega doma, predvsem pa pri organizaciji in ureditvi omar in stanovanj! Se še vedno sprašujete kaj je to odhrčkavanje, ki je zadnja leta postal trend v svetu? Za Slovence je precej pogost pojav, da spravljamo (hrčkamo) stvari, ki nam bodo mogoče nekoč prišle prav. Se najdete v tem, kajne?

• Savina Atai na generalnem servisu / čiščenje krvi z ozonom
• Ali “zvezdniki” plačujejo medijem, da pišejo o njih?
• Rad imam regrat in čemaž in imam domača dilerja
• Kapo dol vsem, ki čistite / plužite / posipate ceste

Sam sem imel priložnost spoznati Tjašo že par let nazaj. Tviter ni namenjen samo prepirom, kot bi marsikateri zunanji opazovalec lahko mislil, ampak tudi povezuje ljudi. Ker ji sledim na tviterju, sem že pred dvema letoma opazil, da omenja besedo odhrčkavanje – kot tipičnemu Slovencu, ki živi v hiši in ima dovolj prostora, je seveda težko karkoli vreči v smeti, podariti nekomu naprej ali pa preprosto prodati. Očitno nam je to ostalo od staršev in zgolj upam, da so mlajše generacije manj “hrčkaste”.

V zadnjih letih sem prisostvoval velikemu številu selitev. Če bi napisal številko, bi me kdo vprašal po zdravju. Torej jo bom zadržal zase. In ni šlo za moje selitve! Posledično sem se naučil, da se s selitvijo tudi znebiš odvečnih stvari. Ker se sam nisem selil, sem se “odhrčkavanja” lotil lansko jesen. In ja, pred tem sem se dobil s Tjašo in se pogovarjal o odhrčkavanju. Dala mi je kup koristnih nasvetov, predvsem pa odličnih izhodišč.

Ko sem pogledal v omaro in ugotovil, da imam kupe novih oblačil, ki jih nisem nikoli oblekel, sem se odločil, da temu naredim konec. Težko je bilo, priznam. Vsako oblačilo ima kakšen spomin – ampak spomini niso zgolj v predmetih, kajne? Ko sem vreče oblačil dal tistim, ki jim pridejo prav, sem se počutil precej boljše – ja, šlo je za nove stvari, še zapakirane, sponzorske majice, nove jakne in plašče … No, prvi korak je bil narejen. Bolj kot sem redčil garderobo – roko na srce, najrajši nosim ene kavbojke, par majic in par jakn, sem se počutil precej boljše.

Sledili so predalniki z “gadgeti”, kasetami, disketami, cdji, dvdji … Nič od tega nisem uporabil že vrsto let in priznam, da tudi nimam več tega kje uporabiti. Posledično je to vse končalo na smetišču. Škatle materiala so se nabrale skozi leta in ja, me je stiskalo pri srcu, vendar je bil občutek precej boljši, ko sem ugotovil, da teh stvari pač ne uporabljam in da so samo v napoto.

Dve kopalnici, ki sta bili polni pripomočkov, sta po odhrčkavanju dobili povsem nov pomen, predvsem pa sta precej bolj minimalistično založeni. Občutek, ko sedaj stopim v kopalnico je povsem drugačen kot je bil. In naslednji korak je bila kuhinja.

Moški imamo navado, da ne gledamo ravno na rok trajanja izdelkov. Ko sem se lotil kuhinje sem ugotovil, da imam cel kup izdelkov, ki jim je rok trajanja potekel vsaj pred petimi leti. In sem metal proč. Na koncu ugotovil, da so omare povsem simpatične, če so skoraj prazne in da so stvari zložene, predvsem pa, da je vse čisto!

Za “grande finale” pa sem se lotil še garaže – tam se je ponavadi končala zgodba za vse stvari, ki niso našle prostora drugje. Kupi papirja, kupi “goodie bagov”, kupi tega in onega … Vse je končalo na smetišču in kar naenkrat je bilo dovolj prostora za vse rože, ki so sicer zime prezimile v kurilnici. No, tudi ta prostor je prišel na vrsto – ko sem ugotovil, da imam štiri kolesa, 20 avtomobilskih gum, dva umivalnika (nova), dve televiziji (CRT) … Sem se lotil tudi tega.

Precej časa je šlo za prvo sito, ampak mi je uspelo. Sicer me čaka še drugo sito – verjetno spomladi, ko se bom lotil še drugih prostorov, kjer se skrivajo kupi različnih daril in torb in vsega ostalega, kar sem uspel skozi leta nahrčkati. In priznam, za to je bila potrebno močna volja, predvsem pa veliko potrpljenja. Kajti pri vsaki stvari sem se moral vprašati – mi lahko pride še kdaj prav! In če sem uspel počistiti kupe vsega, sem vseeno obdržal škatlo zarjavelih žebljev, ki so bili last mojega pokojnega dedka in so verjetno starejši od mene – njegov moto je bil: “Nikoli ne veš, kdaj ti prav pride”. Tudi, če mi nikoli ne pridejo prav, imam pa lep spomin nanj.

Aha. Če želite več informacij o odhrčkavanju, ali pa želite pomoč Tjaše pri tem početju – vse informacije najdete na naslovu  https://uredi-dom.si/.

Verjemite mi, lažje je, če vam nekdo pri tem pomaga, kot pa da se tega lotevate čisto sami! Kajti potrebna je res močna volja, da se znebite stvari, ki jih že 20 let niste uporabili! Tjaša, hvala!

Objava Kaj je odhrčkavanje / decluttering / Tjaša Justin vam lahko pomaga pri tem originalno objavljena na had blog.

Hiša je sakralni objekt, katerega si želi vsak Slovenec. S hišo smo obsedeni in v preteklih časih smo gradili hiše, ki so bile vsaj za tri družine. Jeseni pa hiša prinaša cel kup rekreacije.

Sam že celo življenje živim v hiši.

Življenje v bloku je povsem preprosto. Imaš štiri stene in imaš balkonček in vse kar moraš narediti je to, da postaviš par rož nanj, če se ti seveda da in stvar je končana.

Življenje v hiši je precej drugačno in prinaša veliko več aktivnosti. Ne slišiš sosedov in se lahko na ves glas dereš, ali pa si prepevaš pod tušem. Vonj zažganega kosila ostane vedno samo tebi. Parkirišče je vedno prazno in celo zimo čaka, da sam skidaš sneg. Vse rože okrog hiše čakajo, da jih urediš in dela okrog hiše nikoli ne zmanjka! Seveda lahko vse te stvari vzameš kot rekreacijo in uživaš v njih in v stiku z naravo.

Hiša brez vrta, je čudna hiša.

• Rože okrog hiše. Sam sem poskusil metodo manj je več in si dodatno pomagal z lubjem in mislim, da mi je uspelo. Ni več nadležnega plevela, ki ga je potrebno uničevati in rože so barvno usklajene. No, dokler se ne “sparijo” med seboj in podrejo celotno smiselno strukturo. Ampak to je poglavje zase.
• Travnik. Včasi mora moški narediti, kar mora moški narediti! Ampak to, da moram kositi travo vsak teden, je povsem dobra rekreacija. Spomladi sem si privoščil novo kosilnico, s katero mi uspe vse skupaj pokositi v manj kot 45 minutah. In ko gledam listje, ki ga je polna trata, se mi nasmeji, ker vem, da bo s kosilnico vse skupaj urejeno zelo hitro in neboleče. Vendar je travnik precej velika obveznost, ki jo ima vsak lastnik hiše. Zato poskušam imeti čim manj motečih elementov v samem travniku, da je delo bolj preprosto. Da o vseh vrstah trave, ki sem jo že preizkusil, niti ne izgubljam besed!
• Rože na balkonih in oknih. Odločitev, kaj bo na njih je prepuščena inspiraciji. Ali so boljši “fiškaravti” ali “nageljni” mi je vseeno, dokler ne pridem do vrtnarije in izberem nekaj, kar definitivno ne gre skupaj. Ko mi soseda pove, da so ji te nenavadne barve prav všeč in da bo drugo leto tudi sama eksperimentirala je moj namen dosežen. Seveda ne smem pozabiti na zalivanje rož, ki mi vsako tretje jutro prinese dodatno delo.
• Obrezovanje rož, dreves in ostalega. Moje najljubše delo, ko lahko s samo enim rezom pokvarim celotno drevo, ali pa uničim rožo. Ampak mi pomeni izziv. Glede na to, da se držim mota, manj je več, potem si lahko samo predstavljate, kako vse skupaj izgleda jeseni. Ampak važno je, da je meni všeč.

Zakaj tale zapis?

Ker čakam, da se megla dvigne in posije sonce in da se lahko lotim zgoraj opisanih del! Če tega ne naredim danes, ga bom moral kak drug dan!

Zvečer me bo bolel križ in roke bom imel povsem opraskane od vrtnic, ampak to je potrebno vzeti v zakup, če živiš v hiši. In to je veliko boljše, kot pa da bi zdajle gledal v štiri stene v bloku, ali pa k sosedu direktno v stanovanje, ki bi se isto dolgočasil kot jaz!

Objava Jesen in rekreacija okoli hiše originalno objavljena na had blog.

Bliža se jesen, vsaj tako kaže pogled skozi okno, in s tem tudi opravila v vrtu. Obrezovanje grmičkov, zadnje odstranjevanje plevela, predvsem pa čiščenje odcvetelih in uvenelih rož. Seveda je za to delo pomembno tudi orodje. Sam prisegam na vrtno orodje Gardena, ki sicer ne sodi med najdražje, vendar je kvalitetno in vzdržljivo (vsaj za rože in grmičevje, ki ga imava midva okoli hiše na Prhovcu).

Vendar me včasih zanese, ko vidim kakšno posebej znižano zadevo in se mi zdi nakup vreden že zaradi same cene. Tako je bilo tudi v primeru zadnjega nakupa vrtnih škarij (pred štirinajstimi dnevi), ko sem poleg enih od Gardene za 17€, kupil še ene “noname” za 4€ (ker so bile poceni in da ne uničim “taboljših”).

Nismo tako bogati, da bi kupovali poceni – odličen pregovor, ki velja tudi v tem mojem primeru in se ga sicer poskusim držati. Danes sem imel priliko prvič uporabiti “poceni” vrtne škarje in rezultat je viden na sliki spodaj. To se je zgodilo pri rezanju debla vrtnice! Se zgodi tudi najboljšim. Dobra šola, ki me je stala 4€.

Na srečo so bile doma še Gardena škarje, ki so odlično zdržale do konca. Sem se pa spomnil, da morajo nekje v garaži obstajati 30 in več let stare vrtne škarje, ki so bile iz železa in pri katerih je bil problem samo v tem, da se je zgubil “fedr”. Očitno so zadeve izpred 30 in več let veliko bolj kvalitetne kot novodobne, ki so narejene s pomočjo hude tehnike!

Objava Mal dnarja, mal muske, oz. zakaj se ne splača kupovati poceni stvari originalno objavljena na had blog.

Letošnji evropski teden mobilnosti ima zanimiv naslov – dobra klima mojega mesta. Ampak naj se še tako trudim, da bi bil ta teden manj “avto-mobilen” in bolj “drugače-mobilen”, mi le to težko uspeva. No, za tolažbo lahko napišem vsaj to, da se z avtomobilom, ki ima dva sedeža voziva dva (izkoristek je odličen)!

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

• Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.

• Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.

• Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

Objava Evropski teden mobilnosti originalno objavljena na had blog.

Včeraj obljubili, danes storili. Podatki o premoženjskem stanjue poslank in poslancev SDS so na voljo v PDF datoteki.

Seveda me je zanimalo kakšno je premoženjsko stanje poslancev SDS, vendar sem razočaran. Namreč ugotavljam, da gredo v politiko zato da nekaj zaslužijo, oz. da nekaj postanejo – če so seveda podatki, ki so objavljeni točni. Namreč če pogledam par poslancev, potem se mi kar milo stori, ko ugotovim da nimajo skoraj ničesar:
Brez stanovanja, oz. brez nepremičnin:

EVA IRGL bruto 2008: 48.619.96 – avtomobil fiat Bravo 18.000€ – sredstva na upravljanju premoženja na tujih trgih na dan 30.9. 2008 v skupni vrednosti 12.454,72€
MAG. BRANKO GRIMS bruto 2008: 64.365,16 – AUDI A6Q star 9 let – izpis KDD 31. 12. 2008: KRKG 50, NF2R 46 – TR Gorenjska banka d.d. Kranj 35.000€
MIRO PETEK – bruto 2008: 57.912,60 – Ford Focus 10.000€, star 3 leta -667 delnic Večera

S stanovanjem:

JANEZ JANŠA bruto 2008: 84.000 €, trisobno stanovanje s parkirnima mestoma -k..o. Tabor Ljubljana – površina 88m2 – počitniška hišica – površina 94m2, k..o. Bovec – pripadajoče zemljišče ob počitniški hišici, k.o. Bovec, travnik in njiva površine cca. 5000 m2, Volvo Karavan, Sredstva na osebnem računu pri NLB 25.000€ in A banki 3.000€
JOŽEF JEROVŠEK Podatki so na voljo na DURS, stanovanjska hiša ½ lastnik (120m2), sadovnjak 2113m2, VW Passat (9 let star) 3.500€, certifikat INFOD, NKBM: 201
MAG. ANDREJ VIZJAK bruto 2008: 73060 €, dedovanje – stanovanjska hiša cca 300m2: Ulica stare pravde 28, Brežice – objekt cca 70m2: Pod obzidjem 15, Brežice – 2 zidanici cca 100 m2: Zgornja Pohanca – zemljišča dedovanje – vinograd: parc.št. 307,308,309,310,312,305/3, k.o. Zgornja Pohanca, skupna površina: 10393 m2, nezazidane parcele na Škalerjevi, Brežice: parc.št.: 339/4, 339/6, 339/7, k.o. Zakot, skupna površina: 1329 m2, Citroen C5, letnik 2008, umetniške slike, Petrol, d.d., 12 delnic, NKBM, d.d., 66 delnic, KD Galileo, VEP: 3772, NLB skladi: Dinamični sklad delnic, VEP 6024, NLB skladi: Južna, srednja in vzhodna Evropa, VEP: 3057, NLB skladi: Svetovni sklad delnic, VEP: 4938, NLB skladi: Visoko rastoča gospodarstva, VEP: 6896 Perspektiva: Special oportunties, VEP: 4033, kredit pri NLB, d.d., 3-letni, za odplačati še cca 18.000 EUR

Se še komu milo stori, ko pomisli da delajo samo za naše dobro? In da nimajo praktično nič nekateri? Khm khm..

Še na Financah o SDS

Objava Premoženjsko stanje poslank in poslancev SDS originalno objavljena na had blog.

Od 1. maja je White House prisoten tudi na Twitterju.

Včeraj, ko sem si ogledoval Washington, sem si seveda moral od blizu ogledati tudi White House – od blizu pomeni izza ograje, ki je precej oddaljena od same zgradbe in je močno zastražena.
Ker je bila Bela hiša očitno polna in so se gostje ravno pripravljali za odhod, so za naš odhod poskrbeli tudi policisti in varnostniki – v video posnetku – ko bom imel malce več časa pa objavim še postavitev snajperistov in ostalega, ki skrbi za varnost Baracka Obame.

Objava White House on Twitter originalno objavljena na had blog.

Zadnji dan, v soboto, ko sem se odpravljal iz New Yorka, sem med sedenjem v Bryant Parku opazoval letalo, ki je letalo precej nizko nad nebotičniki. Seveda se mi ni zdelo nič čudnega, pri vsem tem letalskem prometu, ki gre nad New Yorkom.

Danes zjutraj pa zagledam naslove v časopisih, da so ljudje povsem panični opazovali nekaj podobnega Air Force 1 letalu, ki je letelo sumljivo nizko nad Manhattanom. Za tem je stala Bela Hiša, ki se je tudi že opravičila za incident.

Fotografija posneta v soboto dopoldan.

Zanimiv je tale posnetek – Air Force One Flies Over Lower Manhattan, Scaring New Yorkers – in komentar – ko so ljudje očitno mislili da je letalo ugrabljeno in bo sesulo New York!

Objava Panika v New Yorku – prelet letala nad Manhattanom originalno objavljena na had blog.

Sobotno jutro, ura 6:45 in pade dokončna odločitev da se odpeljeva na karneval v Benetkah. Prazna avtocesta je bila užitek za vožnjo in za razdaljo 290 km sem porabil 2 uri in 12 minut.
Ker sva bila v Benetkah že pred 9. uro, tudi ni bilo problema s parkiranjem (garažna hiša – 6 ur parkinga 12€). Sprehod po praznih ulicah je bil zelo drugačen od sprehodov po Benetkah, ki sem jih do sedaj doživel. Nobene gužve in nikjer nobenih mask. Samo ljudje, ki so čistili ostanke prejšnjih dni in promenad.
Most Rialto je sameval v sončnih žrkih in Trg Sv. Marka je bil skoraj prazen. Čez kakšno uro so se ulice in trg začele polniti in tudi sonce je bilo vse močnejše, tako da so bili ljudje tudi v majicah brez rokavov in uživali v temperaturi 13 stopinj in več.

Maske na karnevalu so bile precej podobne lanskim, vendar je bila sama scena mimohoda na Sv. Marku povsem drugačna in veliko bolj dodelana. Množica ljudi s fotoaparati je bila neskončna. Nikoli ne bom razumel, zakaj se mora vsak turist fotografirati z vsako masko, namesto da bi lahko tudi kdo drug fotografiral same maske, brez teh nadležnih “fac”. In “stare mame” niti ne pogledajo kam stopijo, oz. koga odrinejo, ko se borijo za mesto pred masko, ali pa za fotko z njo.

Nastal je cel kup fotografij (klik odpre celotno galerijo)

Objava Karneval v Benetkah – fotografije originalno objavljena na had blog.

Sobotna vožnja proti Prekmurju. Namesto po avtocesti, sem se odločil za vožnjo po lokalnih cestah. Po gričkih poraslih s trto in med hišami, kjer se na vsakih drugih vratih prodaja domače vino in kjer so vsaka tretja vrata gostilna. Imel sem občutek da sem se izgubil, vendar je bila sreča na moji strani.

Cerkev na vrhu grička, obdana z oblaki in soncem, ki se je borilo da bi prišlo skozi njih. Obdana s trto in samo ena makedamska pot, ki vodi do nje. Preprosto lepo!

In smešno. Namreč Slovenci poznamo najboljše restavracije v Parizu, gremo na safari v Kenijo, februarja na Tenerife, New York prehodimo za vikend, v London gremo na večerjo, Egipt in Turčija mrgolita od Slovencev. Mehika in Madagaskar sta priljubljeni destinaciji…
Vendar o Sloveniji in njenih lepotah vemo bolj malo…

Objava Vozil sem se po zemlji naši in odkrival nje prelesti originalno objavljena na had blog.

Mobi vohun – “zabavna” aplikacija, ki si jo naložite na vaš mobilni telefon, vas stane 3,49€. In kaj dobite za ta denar? Možnost da vtipkate telefonsko številko osebe, katere pozicijo želite v danem trenutku in le ta se vam bo izrisala na zemljevidu! Ja, če verjamete v Dedke Mraze in podobne zadeve in imate preveč denarja da ga lahko mečete stran.
Aplikacija Mobi Vohun ne deluje tako, kot si vi želite (no shit Sherlock??) in je samo animacija, ki vedno pokaže isto sranje! Če vas zanima kako to deluje, potem vam svetujem, da uporabite http://www.trackapartner.com/, ki vam bo dal podobne razultate, kot plačljiva aplikacija.
In včeraj sem videl da obstaja tudi Laser aplikacija za mobilni telefon, ki vam pokaže vaše kosti (rentgenska slika), tako kot naprave ki so vredne več K€. In človek ne more verjeti, kaj vse lahko naredi naš mobilni telefon, kajne? Če bi mi še skuhal kosilo in pogrel sendvič, bi bil nezamenljiv!

In kaj si mislim o ljudeh, ki resnično plačujejo za takšno in podobno sranje? Najprej upam, da jih ni veliko, oz. da ne nasedajo na to. Čeprav že bežen pogled na razne forume, kjer potekajo debate o Mobi Vohunu, pove da smo ljudje res vojerji in da radi vidimo, oz. radi vemo, kje se kdo nahaja in kaj kdo počne. In da smo za to pripravljeni celo plačati in potem kasneje trditi, da to celo ne deluje (no shit Sherlock). Aja, kaj si mislim? Bom zadržl zase, da se kdo ne najde v teh besedah!

Ker je Google pred dnevi lansiral storitev Google Latitude, se lahko za trenutek ustavim še ob tej zadevi in poskušam laično razložiti določene pojme.

Google Latitude dobiva pozicijo preko GPS-a, pri telefonih, ki ga imajo vgrajenega. Ko si naložiš nove Google Mapse, se ti pojavi tudi možnost Latitude, ki jo lahko uporabljaš, oz. če te je strah, da bo kdo videl kje se nahajaš, shranjeval, ali kakorkoli drugače obdeloval tvoje podatke, je pač ne vključiš. Odločitev vsakega posameznika!
In pri telefonih, ki nimajo vgrajenega GPS-a, pa gre za določanje lokacije preko triangulacije. Metoda je bolj zapletena in uporablja primarno funkcijo mobilnega telefona – oddajanje in sprejemanje signala od baznih postaj. Podjetje SkyHook ponuja te informacije, vendar so jih najprej morali dobiti. (hvala Tomazu za ta podatek)
Vsaka bazna postaja v omrežju, preko katere potekajo klici in ves mobilni promet, ima svoj ID in vsaka bazna postaja ima svoje GPS koordinate. In v SkyHooku so morali dobiti te podatke – tako da so se vozili okrog in lovili signale in beležili koordinate. V nekaterih primerih so jih dobili od operaterjev.

In kako potem to deluje vse skupaj?
Vsak telefon ki je v omrežju priključen komunicira z baznimi postajami tudi v trenutku, ko ne govorite. Razen, ko ga izklopite, da ne bo nepotrebnih strahov. Vedno se preverja ali je dovolj signala, oz. ali je kakšna druga bazna postaja že v bližini, itd.
In v idealnih razmerah bi bilo vsaj sedem baznih postaj v okolici. Vendar temu ni tako, kajti to bi pomenilo, da bi bila vsaka hiša polna GSM anten. In telefon ima v vsakem trenutku podatke na katere bazne postaje je priklopljen, oz. njihove ID-je.
Ker imajo natančne koordinate baznih postaj, s pomočjo obdelave podatkov – triangulacije lahko precej natančno določijo pozicijo mobilnega telefona. Če bi imeli še podatkov o časovnem zamiku sprejema signala med baznimi postajami, bi bilo vse skupaj še precej lažje. In lokacija bi bila lahko skoraj do metra natančna.

In to je ves larifari, oz. ves strah, da te nekdo nadzoruje. V vsakem trenutku lahko operater ve za natančno pozicijo, kjer se katera oseba nahaja s pomočjo te metode.

Torej, če vas zanima kje se vaša bližnja oseba nahaja ne uporabljajte Mobi Vohuna in če si poškodujete katerikoli del telesa se ne slikajte z aplikacijo Laser, ampak obiščite zdravnika, ki vas bo poslal na rentgensko slikanje in boste dobili točno diagnozo! Denar pa rajši zapravite za kakšnega “medveda”!

Objava Mobi Vohun, Laser in podobno sranje originalno objavljena na had blog.