Še pomnite tovariši? Retrospektiva je vedno zanimiva. Petnajst let nazaj je ljudstvo v deželi, kjer se cedita med in mleko, razveseljevala in osrečevala Esmeralda – kraljica src slovenskih gospodinj. Ko je Leticia Calderon prišla v Slovenijo, so jo pričakale trume ljudi. V tistem obdobju je veliko novorojenih deklic dobilo ime Esmeralda.

Esmeralda je bila v nadaljevanki slepa in zato so ženske v Sloveniji začele zbirati denar, da bi lahko Esmeralda šla na operacijo! Naravnost fantastično bizarno. Potem nas neznana sila vrže v leto 2008, kjer se cedita med in mleko in doživeli smo podobno evforijo. Tokrat so bili to junaki iz limonade Rebelde. Mladina ponori. Seveda spretni marketingarji izkoristijo priložnost in pripeljejo skupino RBD med drugim tudi v Ljubljano. Trije razprodani koncerti v Tivoliju, ki sprejme precej ljudi. Preko palca, preko pol milijona € denarja od vstopnic. Da o vsem ostalem, kar se še prodaja pod brandom Rebelde, niti ne izgubljam besed.

In že smo v letu 2013, kjer ni več Esmeralde, niti Rebelde. V bistvu je ta scena precej podhranjena, ali pa zgolj jaz nisem na tekočem s tem, kaj se dogaja na tem področju. Večina mladih je izgubila svoje idole – vsi si želijo biti “udeleženci” resničnih šovov, biti znane “zvezde”, pevci, ali pa managerji. To je sedaj smisel novega sveta v katerem živimo, ko se nič več ne cedita med in mleko, ko bi nekateri trojko in pomoč tujih inštitucij, ko je čedalje več ljudi brezposelnih in predvsem ko je situacija takšna, da ni več pogleda v prihodnost, ampak živimo zgolj in samo za ta trenutek.

Ko sem bil jaz v najstniških letih, so bili moji idoli iz sveta športa – Bojan Križaj, Ingemar Stenmark, Pirmin Zurbriggen, kasneje rokometaši – Veselin Vujovič, Mile Isakovič – fantje, ki so leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojili zlato medaljo.

Takrat še ni obstajal MTv in tudi le redko kdaj so vrteli video spote na televiziji. V bistvu se najbolj spomnim Tv Koper Capodistria, kjer je Dario Diviachi vodil oddajo Alta pressione in kjer sem videl prve glasbene videospote.

Vse ostalo je zgodovina. Spremenili so se idoli, spremenili smo se ljudje. Čedalje bolj veljajo besede Janeza Menarta – Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima.

In tako je tudi z idoli. Idoli so marketinško določeni z namenom ustvarjati dodano vrednost. In ko zajahaš ta val, lahko precej dobro jezdiš.
Rebelde, Tokio Hotel, Damjan Murko (ups, on je idol samo sam sebi!) in podobni so krojili svet najstnikov. Kdo ga kroji sedaj, ni tako nepomembno – namesto ljudje, ga krojijo znamke – Apple je definitivno med njimi, da o blagovnih znamkah cunj, ki so razširjene med mladimi niti ne govorim (ker jih ne poznam).
Ah, nostalgija.. In zgodovina se ponavlja.. In misel na to, kaj nas čaka čez deset let…

Objava Kje je sedaj Esmeralda in kje Rebelde? originalno objavljena na had blog.

Še pomnite tovariši? Deset let nazaj je ljudstvo v deželi, kjer se cedita med in mleko, razveseljevala in osrečevala Esmeralda – kraljica src slovenskih gospodinj. Ko je Leticia Calderon prišla v Slovenijo, so jo pričakale trume ljudi. V tistem obdobju je veliko novorojenih deklic dobilo ime Esmeralda.
Esmeralda je bila v nadaljevanki slepa in zato so ženske v Sloveniji začele zbirati denar, da bi lahko Esmeralda šla na operacijo! Naravnost fantastično bizarno.
In potem nas neznana sila vrže v leto 2008, kjer se cedita med in mleko in doživi podobno evforijo. Tokrat so to junaki iz limonade Rebelde. In mladina ponori. Seveda spretni marketingarji izkoristijo priložnost in pripeljejo skupino RBD med drugim tudi v Ljubljano. Trije razprodani koncerti v Tivoliju, ki sprejme precej ljudi. Preko palca, preko pol milijona € denarja od vstopnic. Da o vsem ostalem, kar se še prodaja pod brandom Rebelde, niti ne izgubljam besed. Seveda se v vmesnem času razširi novica, da bo skupina RBD razpadla in najstnice organizirajo proteste. Povsem sprevrženo. Ampak takle mamo.

Zanimiva mi je teorija, da so oboževalci skupine RBD večinoma otroci, katerih matere so deset let nazaj gledale Esmeraldo in točile krokodilje solze. In posledično se je to “uživanje” v limonadah preneselo na njihove otroke in je bilo vse to precej načrtno izpeljano. Če ta teorija drži, potem kapo dol pred temi, ki so naredili to zgodbo. Je preprosto fantastična.

Mogoče bi bilo na mestu, da se tukaj vprašam o idolih, ki jih ima današnja mladina. Ko sem bil jaz v najstniških letih, so bili moji idoli iz sveta športa – Bojan Križj, Ingemar Stenmark, Pirmin Zurbriggen, kasneje rokometaši – Veselin Vujovič, Mile Isakovič – fantje, ki so leta 1984 na olimpijskih igrah v Los Angelesu osvojili zlato medaljo.
Takrat še ni obstajal MTv in tudi le redko kdaj so vrteli video spote na televiziji. V bistvu se najbolj spomnim Tv Koper Capodistria, kjer je Dario Diviachi vodil oddajo Alta pressione in kjer sem videl prve glasbene videospote.
Vse ostalo je zgodovina. Spremenili so se idoli, spremenili smo se ljudje. Čedalje bolj veljajo besede Janeza Menarta – Veruj le v tistega boga, ki v banki svoj oltar ima.
In tako je tudi z idoli. Idoli so marketinško določeni z namenom ustvarjati dodano vrednost. In ko zajahaš ta val, lahko precej dobro jezdiš.
Rebelde, Tokio Hotel, Damjan Murko (ups, on je idol samo sam sebi!) in podobni krojijo svet najstnikov…
Ah, nostalgija.. In zgodovina se ponavlja.. In misel, kaj nas čaka čez deset let :)

Objava Bila je Esmeralda in so Rebelde originalno objavljena na had blog.

Časi se spreminjajo, prav tako tudi idoli, ki so zaznamovali našo mladost. Prehod iz socializma v demokracijo nam je prinesel veliko novih idolov, ki jih prej nismo poznali, oz. ki jih nismo praznovali. Mlajšim otrokom je vseeno, kajti njim je pomembno le to, da dobijo darila. Mi, ki pa smo živeli v socializmu in sedaj v kapitalizmu, pa smo bili na začetku zmedeni, ko smo odkrivali neodkrito.

Dedek Mraz je mož, ki se ga spominjamo po pesmici: Siva kučma, bela brada, topel kožuh.. Pri nas se je Dedek Mraz pojavil v času komunizma. Prišel je iz daljne Sibirije, sam ali s palčki, s konjsko vprego in obdaroval pridne otroke na novoletno jutro.
V sedanjem času je skoraj izumrl, kajti Coca Cola Božiček je prevzel njegovo mesto. In zelo malo se nas spomni kako je bil Dedek Mraz oblečen in njegovih pesmi!

Božiček je prišel k nam v polnem zamahu po razpadu Jugoslavije. Počasi, korak za korakom zamenjuje Dedka Mraza. Božiček je bil prvič upodobljen v oglasni akciji Coca Cole, leta 1931, ko je dobil rdeča oblačila z belo obrobo. Prihaja iz Skandinavije, pripelje se s sanmi, ki jih vlečejo jeleni. Otroke obdaruje na božično jutro.

Miklavž je krščanski, radodarni svetnik iz Mire v Turčiji. Pri nas je bil vedno v ozadju. V času socializma je bil pred njim Dedek Mraz, v sedanjem času pa Božiček. Miklavž prihaja iz nebes, saj je svetnik in je tako tudi oblečen, pride pa s sanmi ali peš. Njegovi spremljevalci so špicparklji in angeli. Otroke obdaruje 6. decembra.

Jaz še vedno prisegam na Dedka Mraza, kajti najbolj je zaznamoval mojo mladost. Ostala dva sta prišla šele kasneje in se me nista dotaknila, vsak iz svojega razloga.

Koga pa vi malikujete :evil:

Objava Dedek Mraz, Božiček ali Miklavž originalno objavljena na had blog.

Očitno je bil danes moj dan za obujanje spominov. Zjutraj nostalgično razmišljanje o preteklih časih, za večerni posladek pa še film Kekec, ki je bil sneman na Slemenu. Film, ki ga je moja generacija, to je preko 30, verjetno videla še v drugih izvedbah in podoživljala dogodke in Kekčeve ukane. Takrat, pri šestih letih je bil Kekec moj junak. Ko pa pomislim kakšne junake ima današnja generacija, se mi zastavi vprašanje, kaj so sploh idoli. Idoli mladosti, idoli naše generacije.

Sam sem treniral smučanje deset let, zato so bili moji idoli Bojan Križj, Ingemar Stenmark, Rok Petrovič. Nikoli se nisem poistovetil s filmskimi igralci ali pa glasbeniki, pa saj takrat tudi še ni bilo teh možnosti, oz. ni bilo toliko stika s “tem svetom”.

Kasneje, ko sem prenehal s smučanjem in začel resno trenirati rokomet, pa so bili moji idoli zlata ekipa rokometašev Jugoslavije (Zlatan Arnautović, Mirko Bašić, Mile Isaković, Slobodan Kuzmanovski, Dragan Mladenović, Rolando Pušnik, Branko Štrbac, Veselin Vujović, Veselin Vuković in Zdravko Zovko), ki je v Los Angelesu, leta 1984 osvojila zlato olimpijsko medaljo.

Jeap, drugačni časi in drugačni idoli. In takrat so bili idoli povezani s športniki, ker je bil šport v tistih časih povsem nekaj drugega, kot je sedaj. Sedaj je šport denar, takrat pa je bil entuziazem, užitek in pa ponos!
In sedaj nazaj k Kekcu. V bistvu se mi je današnji Kekec zdel precej podoben Jamesu Bondu. Oba dva se borita za isto stvar. Oba dva sta polna ukan in polna domislic. Oba dva imata skrivna orožja, JB sofisticirana Q-jeva orožja, Kekec pa “pipč” in pa zdravo pamet. Oba dva imata okoli sebe “ženske” in oba dva na koncu zmagata. Z eno veliko razliko. Kekec prepeva in žvižga, kar pa ni ravno JB-jeva vrlina.

So mogoče dobili inspiracijo za JB-ja v Kekcu? :evil:

Objava Kekec, predhodnik Jamesa Bonda? originalno objavljena na had blog.