Ko sem se v soboto vrača iz plaže v Igranah, se mi je zdel čuden vonj v zraku. Najprej sem bil prepričan da sosed kuri plastiko, ko pa so z “neba” začele leteti saje in je nebo postalo povsem sivo in ko sem videl “stare domačinke”, ki so zapirale okna, pa mi je postalo jasno, da se dogaja nekaj bolj resnega.

Nedaleč od morja, je zagorel gozd – po pričevanju domačinov je to moral nekdo podtakniti, kajti tam ni nobene poti, ali česa podobnega, da bi lahko karkoli zagorelo. In ogenj se je precej hitro širil. Starejši domačini so obujali spomine na ogenj pred desetimi leti, nekateri so panično škropili svoje vrtove. Ljudje pa so se nabirali in opazovali z dimom zakajeno pobočje.

Ogenj je bil oddaljen od prvih hiš približno 300 metrov, na precej težko dostopnem terenu, ko so prišle prve gasilske enote in začele z akcijo. Na koncu je bilo na terenu preko 15 gasilskih vozil in gasilci so se dejansko borili z ognjenimi zublji in poskušali zaustaviti ogenj, ki se je bližal cerkvi. Po slabe pol ure je priletel prvi Canadair in na veselje “gledalcev” spustil vodo iz trupa – in pošteno zalil tudi gledalce s slano vodo.

Kasneje sta se mu pridružila še dva in s skupnimi “močmi” so pogasili požar, preventivno pa so še parkrat zalili okolico pogorišča. Lastnik zemlje, kjer je zagorelo se je jezil, kajti ravno lansko leto je posadil oljke, “starejše domačinke” pa so skočile še v cerkev in se zahvalile “nekomu zgoraj”, da jim ni ogenj uničil domov. No, veliko lažje bi bilo, če bi gasilcem prinesle “rakijo” in bi se njim zahvalile.

Miren dan v mirnih Igranah se je končal srečno in s precej akcije. Čehi in Slovaki so bili zadovoljni, domačini pa precej manj!

Klik na fotografijo za celotno galerijo Igrane – požar – Canadair v akciji

Objava Igrane – požar – Canadair v akciji – fotografije originalno objavljena na had blog.

Naj najprej razčistimo, da nimam pojma kako se razlikujeta Češčina in Slovaščina, če se sploh razlikujeta med seboj.

Naslednjih nekaj dni bom preživel v majhnem kraju Igrane, oddaljenem od Makarske približno 15km. Že med vožnjo po avtocesti proti Makarski sem opazil poplavo registracij iz zgoraj omenjenih držav. In Igrane so polne turistov iz teh dveh držav – gledam samo registracijske tablice. Nikjer glasnih Italijanov, bogatih Nemcev, ali zapečkarskih “Jodlarjev”, da o vseh drugih turistih, ki so včasih prihajali na Jadran niti ne izgubljam besed – Nizozemci, Angleži, Švedi.

In očitno so se obmorska mesta v Dalmaciji pripravila na turiste iz Slovaške in Češke, saj je večina napisov v gostilnah v teh dveh jezikih, oz. so tudi jedilni listi prevedeni v jezik, ki ga razumejo.

Na plaži je bila danes najpogostejša beseda, ki sem jo slišal – SI NAFUKAL, ki nima veze s seksom, ampak z napihovanjem blazin, rokavčkov in podobnih nujnih zadev, ki jih morajo turisti imeti s seboj na morju.

Kljub temu, da sta ti dve naciji najbolj zastopani trenutno v Dalmaciji, pa imajo domačini veliko pripomb na njihovo obnašanje in uničevanje – danes je soseda odpovedala gostoljubnost skupini takšnih gostov, ki so uničili WC kotliček, ker so dali vanj hladiti pivo in zamašili odtok v kopalnici, ker so notri tlačili wc papir.

Dalmacija torej pripada Čehom in Slovakom, ki s seboj pripeljejo komplet vse in zapravijo minimalno – to so besede sosede, ampak če hočejo preživeti, potem morajo oddajati ravno njim in se jeziti na njih.

Objava Hrvaško morje, kjer je uraden jezik Češko-Slovaški originalno objavljena na had blog.