Danes sem opazil billboarde za Coca Cola + Coffee – novo pijačo, ki je brez sladkorja in z okusom kave. Kupil, poskusil in ugotovil, da to ni pitno. Precej podobno kot poskusi Coca Cole z okusi vanilije, češnje in vsega ostalega kar so plasirali na trg in se ni prodajalo.

• Tri mesece brez Coca Cole / in Coca Cola je vseeno preživela
• Coca Cola – Zero brez kofeina, z okusom češnje in z okusom vanilije
• Koliko sladkorja je v Coca Coli?

Bil sem odvisnik od Coca Cole. Vrsto let. Sedaj sem že več kot leto in pol “clean”. No, danes sem se prekršil, ko sem kupil pločevinko Coca Cole + Coffee – ki ima okus po kavi. Kot sem že zgoraj omenil – to zame ni pitno in je vse prej kot okusno. Seveda je lahko to posledica dejstva, da ne pijem kave.

Verjetno so pri Coca Coli razmišljali, da bodo s tem prišli do “denarnic” vseh tistih, ki imajo radi kavo in Coca Colo in se bodo namesto za kavo raje odločili za Coca Colo z okusom kave. No, močno dvomim, da bi katerikoli ljubitelj kave zamenjal svojo kavo za ta napitek.

Škoda …

Coca Cola Coffee to ni pitno 

Objava Coca Cola + Coffee / to ni pitno originalno objavljena na had blog.

Ste že kdaj zavrnili kavo, ki ste jo dobili v lokalu? Kaj pa hrano, ki vam jo je natakar prinesel v restavraciji na mizo? Ste bili tiho in ste spili kavo? Ste se delali, da je hrana v redu in jo vsaj malce pojedli? In na koncu, ko vas je natakar vprašal, če je bilo vse ok ste se nasmehnili in rekli, da je bilo ok?

• Gost ima vedno prav / razen v Portorožu, ko naročiš pizzo brez sira v restavraciji Figarola
• Ali je pizza nov burger / zakaj hudiča stane pizza 10+ evrov?
• Ali ste že kdaj dali napitnino kuharju?

Verjetno niste edini. V bistvu zelo redko vidim koga, da bi poskusil hrano, kavo (vstavi po želji) v restavraciji in jo zavrnil – razlogov za zavrnitev je lahko precej. Prehladna ali preslana juha, preveč zapečeno meso,  kisel tiramisu. Ali pa preveč zažgana kava, sesirjeno mleko, ali pa zgolj kava, ki je niste naročili.

Vzgojeni smo bili, vsaj moja generacija, da pojemo tisto, kar je na mizi. Posledično je to pomenilo, da smo neko obdobje brez vprašanj pojedli zažgano meso, preveč kuhane testenine, močnat riž … In se nam je zdelo to normalno. Predvsem pa, tudi če smo imeli mnenje o hrani, smo ga zadržali zase.

Ponavadi ni šlo za to, da bi nas v restravraciji želeli “nategniti”. Bolj je šlo za to, da jim ni nihče povedal, da se lahko meso pripravi manj pečeno, ali pa se kava na kavomatu pripravi tako, da nima priokusa. Seveda je za to potrebno zbrati malce več poguma, vendar v končni fazi v gostilni sam plačaš hrano, ki si jo dobil na mizo. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da je kritika lahko zelo dobro gonilo napredka in sprememb.

Če nekdo verjame, da je njegova hrana oh in sploh huda, ker sliši same superlative, bo verjetno v takšnem občutku tudi živel dokler mu ne bo kdo nekdo povedal svoje kritike. In potem je seveda stvar na njem, da sprejme kritiko, se iz nje kaj nauči in spremeni stvari. Ali pa se požvižga nanjo in se dela, da nihče drug, razen njega, nima pojma. Za to, da zavrneš hrano, ali kavo, ni potrebno biti kuharski chef, če si slučajno kdo to predstavlja.

Sam sem že večkrat zavrnil hrano. Predvsem takrat, ko sem na krožnik dobil nekaj, kar ni bilo v skladu z mojim naročilom. V časih normalnega prehranjevanja je bilo to pogosto pri “stejkih” – medium rare je zame medium rare. In nič drugega. Ko dobiš well done, pač nisi tiho in na to opozoriš natakarja in seveda pričakuješ, da dobiš novo meso na krožniku. Ali pa čakanje na hrano uro in več, kljub temu, da vprašaš natakarja, kaj se dogaja.

Pomembna je komunikacija. In potrebno je povedati mnenje. Ja, lahko se delam “Slovence” in ko nas natakar po katastrofalni hrani vpraša, če je bila hrana ok, se mi seveda nasmejimo in se strinjamo z njim.

Zakaj pišem to. Pred dnevi je oseba komentirala mojo recenzijo pizze v eni izmed pizzerij in je napisala: Niti pribluzno ni bla kot na sliki se sreca da sem rekla naj dajo salso namesto sira od zelenjave pa samo gobe in okisani articoki… zalostno

Moj komentar je bil dokaj preprost: Jaz ne morem oceniti pizze, ki ste jo vi dobili na kroznik. jaz sem ocenil na podlagi tistega, kar sem dobil in pojedel. Upam, da ste to povedali tudi natakarju in da niste bili tiho, ker edino tako se lahko karkoli spremeni.

p.s.: pa ste narocili enako pizzo kot sem jo jaz? in ni bilo na njej zelenjave, oliv, jacevcev, gob? ce ni bilo nic od tega, zakaj niste zavrnili pizze?

Ja, zadeva je tako preprosta. Zavrneš in tudi obrazložiš zakaj. Ali pa se delaš, da je vse ok in potem pizdiš na internetu. Seveda je to precej lažje, saj se skriješ za psevdonimom. Vendar vseeno mislim, da je v letu 2019 precej lažje povedati svoje mnenje v sami restavraciji na spodoben in spoštljiv način.

Objava Kdaj ste nazadnje zavrnili hrano / kavo v restavraciji / lokalu? originalno objavljena na had blog.

Nespresso je včeraj uradno odprl svojo prvo Nespresso trgovino v Sloveniji. Trgovina Nespresso je v Cityparku v Ljubljani in njen upravljalec je Skupina SF1 Group. Ta trgovina pa je tudi ena izmed prvih trgovin z novim Nespresso konceptom, kjer ni več prevladujoče črne barve, kot so bili do sedaj navajeni ljubitelji njihove kave, ampak so toni svetlejši in z več inovativnimi trajnostno naravnanimi elementi.

• Nespresso / George Clooney / Jack Black / What else
• Kava, coffee, caffe, cafe – čarobni napitek
• Ivana Kobilca in projekt Sodobna kofetarica

Marsikateri ljubitelj kave je do sedaj kupoval Nespresso kapsule preko spleta, ali pa celo v tujini. Sedaj ima celotno ponudbo v Nespresso trgovini, kot tudi na spletnem mestu https://www.nespresso.si/, kjer lahko vse njihove okuse kave naroči, prav tako pa lahko kupi njihove pripomočke in avtomate za kavo po katerih so poznani.

Nespresso (oz. Nestle Nespresso S.A.) je del skupine Nestle in imajo preko 700 trgovin v preko 75 državah po svetu. Njihovo kavo v kapsulah pakirajo v Švici in vsaka vsebuje 5 ali 7 gramov kave za pripravo štirih različnih vrst kave:

• Ristretto 25 ml
• Espresso 40 ml
• Lungo 110 ml
• Americano 150ml (25ml kave + 125ml vroče vode)

Cene kapsul kave se gibljejo od 0,42 d0 0,52 evra. Na voljo je 25 različnih okusov, ki spadajo v šest skupin:

• Master Origin
• Intenso
• Espresso
• Lungo
• Decaffeinato
• Variations

Glede na to, da ne pijem kave je moje mnenje o okusih in načinu priprave povsem nerelevantno. Ljudje s katerimi sem se pogovarjal na otvoritvi so očitno ljubitelji te kave, saj so do sedaj hodili preko meje po Nespresso kapsule. Sedaj bodo to lahko opravili iz dnevne sobe, ali pa z obiskom BTCja.

Škoda, ker na otvoritev ni prišel George Clooney, ki je njihov “ambasador”, vendar so se na kasnejši zabavi lahko gostje fotografirali pred “green screenom” z njim. Nespresso trgovina v BTCju ponuja doživetje za vse ljubitelje kave – sam pač ne sodim med njih, ker ne znam niti ceniti kaj je dobra in kaj slaba kava.

Objava Prva Nespresso trgovina v Sloveniji / Nespresso Citypark Ljubljana originalno objavljena na had blog.

Ivana Kobilca, naša največja slikarka, je pred 130 leti ustvarila Kofetarico. Slika je nastala v Münchnu, ko je imela komaj 27 let Letos so se pri Loka kavi in na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje odločili, da se bodo te obletnice lotili na drugačen način.

• Kava, coffee, caffe, cafe – čarobni napitek
• Kava in njene cene nekoč in danes
• Grafiti – kriminal, ali umetnost?

Študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO) na oddelku za slikarstvo in oddelku za oblikovanje vizualnih komunikacij bodo pod mentorstvom doc. Suzi Bricelj in izr. prof. mag. Žige Kariža poustvarili Kofetarico.

Kaj to pomeni? Da bomo lahko videli, kako si današnji študenti predstavljajo sodobno kofetarico – in pri tem ne bodo omejeni z načinom ustvarjanja. Zmagovalni motiv bo krasil omejeno serijo novih skodelic Loka kave.

p.s.: slučajno sem se znašel na dogodku in bil navdušen nad zgodbo o Ivani Kobilci, ki jo je pripovedovala umetnostna zgodovinarka doc. dr. Petja Grafenauer.

Objava Ivana Kobilca in projekt Sodobna kofetarica originalno objavljena na had blog.

Kava, coffee, caffe, cafe, qahhwa, bunn,.. Kdo ne pozna teh imen, ki spremenijo jutro, poživijo dan in napolnijo telo z energijo. Napitek, ki se pripravi iz zrn kavovca izvira iz Etiopije, od koder se je širil naprej v Jemen in Egipt, v 15. stoletju pa je prišel v Turčijo. Šele okrog leta 1650 so Nizozemci pripeljali kavovec tudi v Evropo. In s tem so se začele odpirati prve kavarne po Evropi.

Obstaja cel kup različnih vrst kavovcev (Coffea arabica, Coffea robusta, Coffea benghalensis, Coffea canephora, Coffea congensis, Coffea excelsa, Coffea liberica, Coffea esliaca) ki pa se med seboj razlikujejo po aromi, moči in okusu. Seveda ima vsaka vrsta kavovca še veliko variacij, ki se med seboj močno razlikujejo. Coffea arabica se razlikuje od kraja, kjer je vzgajana in zato obstajajo različne arome, ki ljubiteljem kave veliko pomenijo: Tanzania Peaberry, Hawaiian Kona, Ethiopian Yirgacheffe, Costa Rican Tarrazu, Colombian Milds, Jamaican Blue Mountain, Mocha, Sulawesi Toraja Kalossi.

Prav tako na okus kave vpliva tudi sama priprava. V zadnjem času se največ uporablja esspreso, včasih pa se je največ pila turška kava, ki je zahtevala daljšo proceduro in je resnično predstavljala obred. Sestavina, ki se nahaja v kavi in poživi telo je kofein. In ravno zaradi kofeina je število kofetkarjev tako veliko. Seveda v sodobnem času obstajajo tudi brezkofeinske kave, vendar sam tega povsem ne razumem. Zakaj bi pil kavo, če ji odvzames najvažnejšo sestavino?

Toliko o sami kavi in njeni zgodovini! Kaj pa jaz in kava?

Moje izkušnje s kavo so zelo redke, oz. jih skoraj ni. Namreč kavo sem pil samo parkrat v življenju, kajti name je učinkovala ravno nasprotno. Namesto da bi me poživila, sem po kavi postal utrujen in zaspan. In zakaj sem potem sploh poskusil kavo? V določenem obdobju sem imel zelo rad smetano in ker same smetane nisem dobil v lokalu, sem naročil kavo s trojno smetano. Pojedel smetano in dodatno sladkal kavo. Toliko sladkorja, da je žlička pokončno stala v kavi. In potem tisto kavo pojedel, namesto spil. Vendar mi okus kave ni bil všeč. Zame so sladke stvari!

Kasneje, čez par let, sem naletel na zanimivo knjigo v kateri je avtor opisoval svoje izkušnje s kavo. Ker sem bil takrat v fazi eksperimentiranja, sem seveda ponovil njegov eksperiment. Liter vode, 100 gramov kave in velika količina sladkorja. Skuhal kavo, počakal da se ohladi in spil. Učinek, ki je bil v knjigi je bil fenomenalen, namreč zamegljen pogled, psihadelične prikazni, introspekcija, več noči brez potrebe po spanju in podobne stvari, ki so me pritegnile. Vendar učinek, ki sem ga doživel jaz je bil ravno nasproten. Postal sem utrujen in zaspan. Koža mi je smrdela po kavi, vse je smrdelo po kavi. In tako je bilo dva dni, ko sem bil praktično nesposoben za karkoli.

Kasneje sem poskusil še parkrat espresso, tako da niti ne vem zakaj “kofetkarji” tako uživajo v svoji skodelici kave. Ali pa je to zgolj navada?

Objava Kava, coffee, caffe, cafe – čarobni napitek originalno objavljena na had blog.

Kava, coffee, caffe, cafe, qahhwa, bunn, besede, ki nam spremenijo jutro, poživijo dan in napolnijo telo z energijo. Napitek, ki se pripravi iz zrn kavovca izvira iz Etiopije, od koder se je širil naprej v Jemen in Egipt, v 15. stoletju pa je prišel v Turčijo. Šele okrog leta 1650 so Nizozemci pripeljali kavovec tudi v Evropo. In s tem so se začele odpirati prve kavarne po Evropi.

Obstaja cel kup različnih vrst kavovcev (Coffea arabica, Coffea robusta, Coffea benghalensis, Coffea canephora, Coffea congensis, Coffea excelsa, Coffea liberica, Coffea esliaca) ki pa se med seboj razlikujejo po aromi, moči in okusu. Seveda ima vsaka vrsta kavovca še veliko variacij, ki se med seboj močno razlikujejo.

Coffea arabica se razlikuje od kraja, kjer je vzgajana in zato obstajajo različne arome, ki ljubiteljem kave veliko pomenijo: Tanzania Peaberry, Hawaiian Kona, Ethiopian Yirgacheffe, Costa Rican Tarrazu, Colombian Milds, Jamaican Blue Mountain, Mocha, Sulawesi Toraja Kalossi.

Prav tako na okus kave vpliva tudi sama priprava. V zadnjem času se največ uporablja esspreso, včasih pa se je največ pila turška kava, ki je zahtevala daljšo proceduro in je resnično predstavljala obred.
Sestavina, ki se nahaja v kavi in poživi telo je kofein. In ravno zaradi kofeina je število kofetkarjev tako veliko. Seveda v sodobnem času obstajajo tudi brezkofeinske kave, vendar sam tega povsem ne razumem. Zakaj bi pil kavo, če ji odvzames najvažnejšo sestavino?

Ampak dovolj o kavi kot takšni. Veliko bolj mi je zanimivo njeno gibanje cen v samostojni Sloveniji. Jaz, ki sem malce starejši in ki sem v življenju spil samo par kav (ja, name je imela ravno nasproten učinek!) se še spomnim cen kave v gostilnah, ko smo bili v srednji šoli in je bil obisk bližnjega “kafiča” dnevno na sporedu. Ker je bilo to v Zagorju, je bila tudi cena temu primerna – 80 SIT (tolarjev) za kavo. In če naredim primerjavo z današnjo ceno v istem lokalu – 1 euro, potem dobimo pravi pokazatelj, kako so šle cene gor! Za tiste, ki ste pozabili – 1 euro = 239,64 SIT.

Seveda je potrebno upoštevati še vse ostale stvari, ki so del cene kave – ponavadi se uporablja kakšna cenejša sorta kave, kot je sicer napisano, kava se dvakrat skuha, itd.. Ampak to je že nekaj drugega. Pri kavi se odlično služi!

Eh ja, obujanje spominov nima nobenega smisla več, kajti cene so sedaj takšne kot so. Edino zanimivo se mi zdi, ko vidim statistične podatke, da so se plače bolj dvignile, kot so narasli stroški hrane in pijače!

Objava Kava in njene cene nekoč in danes originalno objavljena na had blog.