Poletje. Vročina. Ljudem teče iz vsake pore in ko izstopiš iz prijetno klimatiziranega avta si v trenutku premočen. Če je ljudem v tem vremenu vroče, kako se šele počutijo avtomobili, ki nas prevažajo in cel dan stojijo na žgočem soncu. Nič čudnega, da si vsake toliko časa kakšen avto privošči osvežitev v morju ali v Blejskem jezeru.

• Vročina, vročinski val in delavci, ki delajo na terenu v tem vremenu
• Willis Carrier, hvala za klimatsko napravo
• Poletje in pasje tačke / izogibajte se hoji po vročem asfaltu in betonu s psom

Zadnje čase smo bili priča poročanju medijev o par takšnih primerov, ko se je avto odločil, da se osveži in zapeljal v morje in tudi v Blejsko jezero. Na srečo brez smrtnih žrtev, zgolj s poškodbami. Ampak lahko bi se končalo tudi drugače.

No, zadeva ni niti smešna, čeprav sem jo mislil tako prikazati. V bistvu bi ljudje morali poleti, še posebej ob visokih temperaturah biti še bolj pozorni. Ko smo v avtu, kjer imamo nastavljeno klimo na 18 stopinj nam je prijetno. Pozabimo piti, ker nam je hladno in ker se ne potimo in potem se ustavimo.

Stopimo ven in doživimo šok – 20 in več stopinj razlike v trenutku. In pozabimo “zategniti” ročno zavoro, se nam zavrti, ali pa nas obide slabost. In potem pristane vozilo v vodi. In če imamo srečo, potem se rešimo sami ali pa nam pri tem pomagajo mimoidoči.

Glede na to, da je takšnih zgodb letošnje poletje precej, moramo tudi sami vozniki malce bolj s pametjo ravnati ko vozimo in ko se ustavimo.

Sam nisem pristaš klime. Raje imam prepih. In se mi zdi, da lažje prenašam vročino, kot pa če sem pod klimo in se potem  “kalim”. Ne predstavljam si, da bi imel v hiši klimo (zaenkrat!), kajti že nočitev v hotelu, kjer se zrak hladi s klimo mi ni najbolj všeč. Telo se mora navaditi tudi na višje temperature. In ob tem se spomnim vseh delavcev, ki na gradbiščih in cestah čez celo poletje delajo. Tega, da se temperature dvignejo nad 50 stopinj, niti ne bom omenjal.

Bom pa omenil, ker tudi sam prepogosto pozabim – pijte dovolj tekočine. In ja, potenje je naravna stvar. Vendar bodite pozorni, da imate na sebi bombažna oblačila in da se dovolj tuširate. Ni hujšega kot vonjati par dni star “švic” … In nikar ne parkirajte svojih vozil v morje ali jezero.

Objava Tudi avtomobilom je poleti vroče in si zaslužijo osvežitev v morju ali v Blejskem jezeru originalno objavljena na had blog.

V teh dneh, ko je zunaj vroče in ko se ti roke prilepijo na volan ko sedeš vanj, bi se moral vsak od nas zahvaliti Willisu Carrierju. Če se še vedno sprašuješ kdo je Willis Haviland Carrier, potem je odgovor zelo preprost. Leta 1902 je izumil  napravo, brez katere bi bilo življenje v teh dneh neznosno.

• Poletje in pasje tačke / izogibajte se hoji po vročem asfaltu in betonu s psom
• Napihljivi flamingi, labodi, samorogi in ostala plastična navlaka ob bazenih ob morju
• Na cestah je vse več električnih skirojev / so električni skiroji prihodnost mobilnosti v mestih

Pod številko 808897 se skriva njegov patent – Apparatus for Treating Air, oz. klima. In brez te pogruntavščine bi bila naša življenja precej bolj mokra in vroča.

Še par let nazaj, se mi je zdela uporaba klime v avtu povsem nesmiselna. Veliko lažje mi je bilo premagovati vročino, kot pa uporabljati klimo. Ampak človek se stara in spreminja navade. V zadnjem času si življenja brez klime sploh več ne predstavljam. Klima je prisotna povsod, razen doma, kjer so precej nižje temperature kot v Ljubljani in posledično so tudi noči povsem normalne.

Življenje brez klime bi bilo precej čudno življenje. Si predstavljate, da stojite na avtocesti 2 uri, ko je zunaj 39 stopinj? Ali pa da imate podstrešno stanovanje in notri 35 stopinj zvečer?

Objava Willis Carrier, hvala za klimatsko napravo originalno objavljena na had blog.

V teh dneh, ko je zunaj vroče in ko se vsedeš v avto se ti roke prilepijo na volan, bi se moral vsak od nas zahvaliti dotični osebi. Če se še vedno sprašuješ kdo je Willis Haviland Carrier, potem je odgovor zelo preprost. On je leta 1902 izumil  napravo, brez katere bi bilo življenje v teh dneh neznosno.

Pod število 808897 se skriva njegov patent – Apparatus for Treating Air, oz. klima. In brez te pogruntavščine bi bila naša življenja precej bolj mokra in vroča.

Še par let nazaj, se mi je zdela uporaba klime v avtu povsem nesmiselna. Namreč veliko lažje mi je bilo premagovati vročino, kot pa uporabljati klimo. Ampak človek se stara in spreminja navade. V zadnjem času si življenja brez klime sploh več ne predstavljam. Klima je prisotna povsod, razen doma, kjer so precej nižje temperature, kot so v Ljubljani in posledično so tudi noči povsem normalne.

Ah ja, življenje brez klime bi bilo precej čudno življenje. Si predstavljate, da stojite na avtocesti 2 uri, ko je zunaj 39 stopinj? Ali pa da imate podstrešno stanovanje in notri 28 stopinj zvečer?

Objava Hvala, Willis Haviland Carrier, za klimatsko napravo! originalno objavljena na had blog.

Letošnji evropski teden mobilnosti ima zanimiv naslov – dobra klima mojega mesta. Ampak naj se še tako trudim, da bi bil ta teden manj “avto-mobilen” in bolj “drugače-mobilen”, mi le to težko uspeva. No, za tolažbo lahko napišem vsaj to, da se z avtomobilom, ki ima dva sedeža voziva dva (izkoristek je odličen)!

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

• Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.

• Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.

• Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

Objava Evropski teden mobilnosti originalno objavljena na had blog.

Vem, sodim med šalabajzerje, ker se odpravim na pot na Brač ravno 1. avgusta. In da bo mera popolna, namesto da bi šel čez Zagorje na Krško in od tam do Obrežja, se odločim da grem čez Ljubljano. Hopla, hopla!

In sva stala. Od konca avtoceste, Pljuska se baje imenuje kraj (vsaj tako so dejali po radiu), do Obrežja sva porabila natanko ŠTIRI ure. Vmes so avtobusi prehitevali kolono po odstavnem pasu, vendar ni bilo nikjer niti enega POLICAJA! Kot da bi bila to prezgodnja ura, okrog 4. ure zjutraj, da bi se oni prikazali in poskusili urediti situacijo. Da ne omenjam da je avtocesta v tem času postala pravi svinjak, kajti tujci so metali vse smeti, kar se jim je znašlo pod rokami, na cesto. Sedaj razumem zakaj se tujci “pizdijo” čez naš vinjetni sistem. Plačajo, da stojijo ŠTIRI ure v koloni?! Tudi jaz bi pizdil na njihovem mestu!
Na Obrežju so naši POLICISTI preverili najine dokumente in preverili, če sva midva res identične osebe, kot tiste v potnih listih. Jeap. Namesto da bi pohitrili vse skupaj, smo spet čakali.

In prihod na CRO mejo. Prijazni “cariniki” (upam, da nisem zgrešil) so naju brez preverjanja spustili “v lepo njihovo”. In par metrov naprej, kjer imajo prvo cestnino in na ta način od vseh tujcev poberejo vsaj 5 kun, so bili fantje in dekleta ki so delili vodo Jano in pa njihov zemljevid! Pohvale vredna poteza.

In tako naprej. Blizu Zagreba se je začela kolona. Zgodba kot pri nas, tovornjaki prehitevajo po odstavnem pasu, vendar njihovi policajo opravljajo svoje delo vestno – na motorju je pripeljal od zadaj, ga ustavil in začel pisati kazen. Potem je bil nekaj časa mir. Slovenci, ki so kraljevali na prehitevalnem pasu, pri vožnji okoli 110 km/h so se počutili kot doma. Vendar so mi šli na k…. Sploh naveza dveh vozil MS in GO, ki sta bila prepričana da je prehitevalni pas rezerviran za njiju sta bila precej hud trn. Ampak mi je uspelo ju prehiteti. Mala Kapela in Sveti Rok – brez problemov – edino malce se je ustavilo pri “odmorištu Jasenice”.

In tako sva padla v Split, ki je skoraj miroval – od pločevine namreč. Ko sva se uspela prebiti do trajektne luke so ravno vkrcavali trajekt za Brač. Innebodigatreba, ustavilo se je dve vozili pred nama. Sicer sem pričakoval dolgo čakanje, vendar so par minut kasneje imeli že nov trajekt in smo začeli z vkrcavanjem. Trajekti so prijetni – klimatizirani in vožnja je bila precej hitra. In tako sva pristala na Braču.

Fotografije so po vrsti (od konca proti začetku), vendar imam sedajle večerjo, tako da se mi jih ne da izbirati in vstavljati na tista mesta, kjer bi morale biti. In ja, 1. avgusta se da priti na morje. Malce več živcev in pa predvsem trme mora biti!

Objava Pot na Brač – 1. avgust – jeap, res je! originalno objavljena na had blog.

Opozorilo – naslov je rahlo zavajajoč, kot tudi določen del zapisa. Presojo, kaj je res in kaj ni, prepuščam bralcu!

Sredi noči sem se prebudil, ker me je zeblo kot psa (pustimo ob strani vprašanje, ki sem si ga zastavil – ali sem še sploh človek, če me zebe kot psa!), vstal in šel iskati zimski “koutr”. Vzel sem si čas in vrgel oko (ne dobesedno) na termometer zunaj. Ko sem videl, da je živo srebro pod 9 stopinj (na digitalnem termometru), so mi šle vse kocine pokonci (pa ne tiste na glavi, tam jih je bolj malo).
V času pisanja tega zapisa se že pozna učinek globalnega segrevanja. Temperatura se je dvignila za celi 2 stopinji!

Al Gore al hribi je lepo “nategnil” svet s svojo teorijo o globalnem segrevanju. In zato dobil celo Nobelovo nagrado. No, tudi globalno segrevanje ni več globalno segrevanje, ampak so klimatske spremembe. Seveda, kajti zadnjih 14 dni poletja – ups, odkar je nastopilo poletje – imamo dež in to ne v majhnih količinah. In tudi temperature, ki se sedaj povprečno vrtijo pod 20 stopinjami niso ravno značilne za ta čas, ko smo ponavadi skakali na pol goli okrog (no, bolj ženske, moški pa smo jih opazovali). Sedaj je vse skupaj obrnjeno na glavo. Mogoče bo Al Gore čez dve leti napisal teorijo o globalnem ohlajanju in bo spet v trendu, mogoče bo pobral še eno Nobelovo nagrado. Kdo bi vedel.

No, ena stvar tega vremena je koristna po eni strani, po drugi strani pa ne! Aha, sliši se malček čudno. Če smo v recesiji in naša oblast se ne zna soočiti s tem – dela poteze, ki jih ne razumem in smo državljani precej brez denarja v teh časih, nam to vreme predstavlja idealno priložnost da smo doma in se v družinskem krogu družimo. Namesto da so otroci zunaj na bazenu, kjer bi bilo potrebno plačati vstopnino in sladoled in pijačo…., so sedaj doma za računalniki in stroški so najmanjši. No, seveda ne gre brez opozoril, da pedofili v tem času prežijo na otroke na netu in jih poskušajo izkoristiti (od kje takšne ideje, ki so bile zadnje čase plasirane v eter).
Ampak to, da otroci ne trošijo denarja, ki ga starši itak nimajo, je dobro za starše, ni pa dobro za državo in “prodajalce”. Namreč denar mora krožiti in se mora zapravljati. Sploh v času recesije. Jaz povsem dobro skrbimo, da bi se čim prej spravili iz krize in trošim preko meja. Zakaj pa ne! Življenje v limitu ima tudi svoje prednosti! Če banka, ki mi “posoja” denar propade, potem upam da mi tega ne bo treba vrniti in bom imel samo korist od svojega početja. Sicer pa bom poravnal obveznosti.

In tako sem obdelal celotno situacijo, ki se mi je danes ponoči, ko me je zeblo, zdela hudičevo potrebna obelodanitve in pomembna. No, pa še nekaj je. To vreme bo definitivno povzročilo tudi “baby boom”. Če bi bile temperature še malce nižje, bi se ljudje segrevali tudi na tak način. In namesto da bi teklo dol od vročine, bi teklo dol od užitka.

En čudovit poletno deževen dan!

Objava Globalno segrevanje my ass – mala nočna razmišljanja originalno objavljena na had blog.

Tale zapis sodi v rubriko gostujoči zapis, saj fantje, ki so trenutno na tekmovanju v Cannesu potrebujejo mojo, tvojo, našo pomoč!

Za kaj se gre?
Kdor še gleda slovenske TV programe verjetno čuti potrebo po večji ustvarjalnosti in drznosti, ko se začnejo oglasi. Ali pa enostavno med oglasi opravi vse 5 minutne opravke.
Teh občutkov bi nas radi rešili mladi ustvarjalci oglasov. Zato so se prijavili na You Tube Cannes Young Lions 48 Hour Ad Contest, pri katerem so morali v 48-ih urah pripraviti video oglas na temo “preprečimo klimatske spremembe”.
Svoj video so naložili na You Tube in ga postavili vam na ogled. Njihova uvrstitev je namreč odvisna tudi od števila ogledov in komentarjev.

Zato: v imenu odrešilnega podmladka slovenskega oglaševanja – klikajte in glasujte ljudje, da pomagamo tem mladim ljudem in da morda kaj naredimo celo za našo naravo.

Linki videov na You Tubu:

1. video – Drago Mlakar:
2. video – Sašo Petek: http://www.youtube.com/watch?v=4zAzFCkouLQ
3. video – Jure Korenč: http://www.youtube.com/watch?v=RdM67rSbrjQ
4. video – Blaž Završnik – http://www.youtube.com/watch?v=OvZwZPn2MrI

Prav tako pa ostale blogerje prosim, če lahko tale zapis skopirate k sebi in ga objavite, ali pa objavite povezave do linkov na YouTubu na Twitterju, Koornku, ali kje drugje!
HVALA!

Objava Tudi Slovenci delamo zanimive oglase – posreduj naprej in pomagaj! originalno objavljena na had blog.

To, kar je pel Frank Sinatra v pesmi New York, New York – I wanna wake up in a city, that doesn’t sleep, povsem drži. Ko tole pišem je ura 2:30 (po tem času tukaj) in pogled skozi okno hotela Mela, ki leži skoraj na samem Times Squaru potrjuje ta del pesmi.

Sicer sem si predstavljal da je vse skupaj gromozansko veliko, ampak ko stopiš na ulico in gre mimo tebe “horda ljudi”, je pa za “hillbillija” iz Prhovca, čisto preveč. Ampak se dejansko zelo hitro aklimatiziraš in ujameš ritem mesta. Čez semafor greš pri rdeči luči, ko ti nekdo potrobi, ti je povsem vseeno in predvsem nisi več šokiran ko gledaš kakšne “ladje” se vozijo po cestah.

Par fotografij iz prvega sprehoda po Times Squaru – klik

Objava New York – mesto ki nikoli ne spi originalno objavljena na had blog.

Potegnem črto… – Obuti Maček

Get The Fuck Off The Stage – Sleeping with Pengovsky

Vse plati resnice – jaKove misli

Umanotera: ZARES z najboljšim programom glede klimatskih sprememb – Drugi dom

Blogovska peticija za ukinitev skupine RBD (Rebelde) – E-poslovne priložnosti

Stars Gathering 2008 – Zeleni Gaj, Dornberk – Miha Rekar

Objava had priporoča branje blog zapisov originalno objavljena na had blog.

Se sprašuješ kdo je Willis Haviland Carrier? In zakaj se mu zahvaljujem?
Izumil je napravo, leta 1902, brez katere bi bilo življenje v teh dneh neznosno. Pod število 808897 se skriva njegov patent – Apparatus for Treating Air, oz. klima.
Par let nazaj, se mi je zdela uporaba klime v avtu povsem nesmiselna. Namreč veliko lažje mi je bilo premagovati vročino, kot pa uporabljati klimo. Ampak človek se stara in spreminja navade. V zadnjem času si življenja brez klime sploh več ne predstavljam. Klima je prisotna povsod, razen doma, kjer ni potrebe po njej, ker so temperaturne razlike precejšnje in je spanje ponoči prijetno.

Uporabljaš klimo? Razmišljaš ob uporabi klime na globalno segrevanje? Na dodatno večjo porabo goriva v avtomobilu? Ali pa je bolj pomembno, da lahko človek normalno živi!

Objava Willis Haviland Carrier, hvala! originalno objavljena na had blog.