Zadnja dva dneva je najbolj vroča tema v Sloveniji pot Urške Klakočar Zupančič z letalom na Dunaj. S tistim Falconom s katerim je Hojs letel 31-krat v prejšnjem mandatu, pa ni nihče skakal v zrak in srčno upam, da je kdaj vzel mamo na službeno pot! S tistim Falconom s katerim je Tonin letel 18-krat. Da poletov Pahorja niti ne omenjam. 144 letov je bilo v letu 2022 in nihče ni tega izpostavljal. Ko gre Urška na Dunaj, pa imamo v Sloveniji vik in krik. Ampak gremo po vrsti.

• S Falconom na ogled rokometne tekme v Parizu
• Slovenija bo za 43 dni najela letalo za 250.000 evrov
• Vojaško ladja Triglav bodo “popravljali” dve leti / za štiri milijone evrov

Letalo je najdražje, če stoji. To je verjetno vsakomur jasno. Če že imamo državo, potem se je potrebno zavedati, da država ni poceni in da stvari stanejo. Tudi let z letalom ni zastonj, ampak tudi vožnja s protokolarnim spremstvom in vsem pripadajočim osebjem ni zastonj.

Drži, da je do Dunaja kratka pot. Domoglupci bi najraje, da bi šla Urška peš na Dunaj. Drugi skačejo v zrak zaradi ogljičnega odtisa in ji očitajo, da se je ta vlada zavzemala za zmanjševanje le tega, ampak dela pa povsem drugače. Tretji pritrjujejo temu, da je šla z letalom na Dunaj. In ja, Slovenci imamo spet temo, ki nas deli in zaradi katere se med seboj bojujejmo.

Mojih 5 centov. Če imamo vladno letalo, se naj uporablja. Kot se je v prejšnjem mandatu. Kot ga je uporabljal Borut Pahor, ko se je vozil naokoli. Ko ni nikogar to motilo. Sicer raje razpustimo to državo in naj gre vse v maloro.

“Kaj naj bi šla s kočijo?” je izjavila UKZ in takšna komunikacija se ne pritiče osebi na njenem položaju. Namesto, da se desni pol pizdi nad njenim letom s Falconom, bi se morali zaradi te izjave. To bi bilo velo bolj smiselno in celo pilo bi vodo.

Pa da bo jasno, da strošek leta ni tako enormen, je spodaj en zanimiv preračun, ki postavi vse skupaj v drugačno luč. Ampak seveda, ker je UKZ z levega pola, se je nanjo vsulo tako z levega kot desnega pola. In ne, Urška ni šla tja na izlet, ampak na protokolarni dogodek, kajne?

Se spomnite kdaj se je na katerega politika desnice karkoli vsulo z desnega pola? Jaz se ne! Če se kdo sprašuje kdo razume pomen besede demokracija in enakih vatlov za vse!

Skratka na koncu bi cena z vlakom bila ne veliko nižja od cene s Falconom, ker potegne vlak za sabo en kup ostalih stroškov.

— Sebastian (@seba1337) January 5, 2023

Objava Urška Klakočar Zupančič je šla na Dunaj s Falconom / So wat? Al bi morali skočiti v zrak in jo pribiti na križ? originalno objavljena na had blog.

Potovanja rada delim na geografska in miselna. Včasih se odvijajo ločeno, velikokrat pa se prepletajo v skupno zgodbo. Vsako potovanje ima svojo destinacijo, pred destinacijo dogodke, na katere se ne oziramo prav veliko, pravzaprav bi jih najraje kar izpustili.

So sivo območje, skozi katerega se moramo prebiti, da bi iz udobja, prišli do kraja kjer nas čakata sprostitev in užitek. So trenutki, ko nam zmanjka potrpljenja in razumevanja, katere že vnaprej označimo kot negativno izkušnjo. So razlog, da določene destinacije ne bomo nikoli več izbrali.

Tako situacijo opisuje zgodba, o kočijažu, ki se s svojim očetom, odpravi na pot. Zaradi zamude njuno potovanje spremlja velika napetost.

Kočijaž se zaveda moči svojih konj, vendar razume, da mora biti izredno previden pri uporabi te sile.

Kajti, konji tečejo, ker trenutno čutijo tako, ne zavedajo se, da vlečejo kočijo po ozki cesti, ki meji na prepad, nekaj kar je zanje in potnike lahko pogubno. Kočijaž, nima lahke naloge. V eni roki drži uzde, v drugi roki bič, da po lastni presoji vodi konje, kateri znajo hitro zbežati nadzoru, po drugi strani pa lahko nudijo hitri prihod na cilj.

Pozoren mora biti tudi na očeta, ki sedi v kočiji. Oče je starejši gospod, z veliko modrosti, izkušnjami in vplivom. Pravzaprav nenehno sina opozarja in svetuje v katero smer in s katero hitrostjo naj kočijo obvlada. To si dovoli, na podlagi svojih izkušenj in prepričanj, čeprav ne sedi zraven sina, da bi trenutno izkušnjo resnično doživljal. Sin ve, da ima oče do nekatere mere prav, da pa bo določen del odgovornosti o vožnji kočije prevzel sam.

V zgodbi se prepletata potovanji različnih svetov, kjer so konji v resnici naš instinkt, oče so zapisi naših življenjskih izkušenj, kočijaž pa naš ego.

Razumeti moramo, da instinkta, te stalne energije, ki nas žene skozi življenje, ne moremo spreminjati. Kar lahko naredimo je, da ugotovimo katera prepričanja je vredno opustiti in nadomestiti z novimi, saj bolj kot ostalim, lahko škodijo nam samim. Takrat bomo olajšali vožnjo kočijažu.

Kako bi bilo opustiti prepričanje, da imamo pravico biti jezni, ker zaradi nepredvidenega zamujamo? Da imamo pravico kriviti druge, ker moramo opraviti z nerodno situacijo? Da imamo pravico delati slabo, ker je nam bilo storjeno?

Verjetno ne iščemo odgovorov na taka vprašanja, ker se nam hitro poraja vprašanje:

Kaj bi imel od tega?

Na tako vprašanje je težko odgovoriti, lažje je pretehtati učinek. Koliko dolgo traja zadovoljstvo, ko se jezimo, pritožujemo ali obsojamo in koliko, ko se sprijaznimo z okoliščinami, ne zgubimo glave in imamo do ostalih pozitiven pristop?

Osebno sem vzljubila take preizkušnje, saj je to trenutek, ko nam popadajo maske. Takrat pride na dan avtentičnost posameznika, katero sem začela veliko bolj ceniti.

avtor: urbanasfinga

Gostujoči zapis je kategorija namenjena bralcem bloga had. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije.

In tukaj vam dajem možnost. Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis.

Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žalost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono. Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.

Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:

• vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
• zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
• trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
• politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
• če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
• komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
• obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem

Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.

Objava Potovanja originalno objavljena na had blog.