Demokracija. Internet. Družbena omrežja. Vsak po svoje si predstavlja te tri besede. Tudi aktualna vlada se je odločila, da si bo po svoje interpretirala vse skupaj in posledično je postal uradni twitter profil Vlade Republike Slovenije zgolj promocijski kanal predsednika vlade, ki pa ga vse več uporabnikov tviterja blokira. Zakaj?

• Roni Kordiš je speča celica kot mudžahedin in sem pravi gurman
• Za Nova24 je Roni Kordiš radikalni aktivist in vplivnik
• Sem Roni Kordiš, pišem blog in za pisanje me nihče ne plačuje
• Ko poskuša oblast diskreditirati z nenapisanim / Janez Janša, Alojz Kovšca, Anže Logar #hepan #primitivc

Sam sem med tistimi, ki je na tviterju dlje kot predsednik vlade in njegova stranka. Takrat, ko je bil tviter še povsem drugačen “kraj” in kjer ni bilo zgolj in samo političnih tem. V bistvu je bil tviter super, dokler nanj niso prišli politiki, ki so si ga uzurpirali in smo uporabniki tviterja postali zgolj kolateralna škoda, ker smo sprejeli njihov poligon za razdvajanje in sedaj lahko samo še opazujemo diskreditacije, ki se dogajajo dnevno s pomočjo trolov in s pomočjo medijev, ki je je trenutna vlada ustvarila v preteklih letih. Pa vendar ne bom o tej temi, ampak se bom posvetil zgolj uradnemu tviter profilu Vlade Republike Slovenije.

Sam sem očitno utopist in si predstavljam, da mora biti komunikacija na družbenih omrežjih koncizna, predvsem pa namenjena vsem. Ne zgolj enemu polu in ne zgolj namenjena ustvarjanju še globjih razprtij med ljudmi v deželi. Pa vendar komunikacija na tviterju Vlade je ravno to – namenjena je deljenju naroda na naše in vaše – očitno je to modus operandi trenutnega predsednika vlade, ki se je odločil, da je to najboljši način za njegovo vladanje.

V zadnjem času imam vse bolj občutek, da je Janez Janša Vlada in da so ostale stranke, ki sodelujejo v koaliciji samo opazovalke. Razumel bi to dogajanje, če bi se dogajalo v avtokratskem sistemu – »L’etat, c’est moi« in v takšnem primeru bi bil tiho.

Ker živimo v demokraciji (vsaj upam, da je temu še vedno tako) pa ne morem biti tiho, ko gledam kako uradni tviter profil Vlade služi promociji predsednika vlade in njegovih idej, ki jih na ta način “meče v javnost”. To, da predsednik vlade preko uradnega tviter profila Vlade grozi RTV, da bo prišlo do sprememb bi moral biti alarm, da bi se zdrznili. Tudi to, da se na uradnem tviter profilu Vlade promovira zgolj in samo določene vsebine iz določenih medijev je vse prej kot v redu.

Že to, da ima uradni tviter profil Vlade – 73.9% (56,754) Fake Followers (vir) je dovolj velik pokazatelj za kaj gre, predvsem pa kakšen način so si izbrali.

Par primerov, da bo jasno o čem pišem …

.@JJansaSDS na @Nova24TV: “RTV je s plačilom prispevka s strani državljanov bogato financirana, ukvarja pa se s tem, kako postaviti eno vlado in zrušiti drugo. To pa ni tisto, za kar ljudje plačujejo 12.75 evra na mesec.” pic.twitter.com/opy2O7Fx8z

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 8, 2020

🎥 [POGOVOR S PREDSEDNIKOM]
Danes ob 20.10 spremljajte pogovor s predsednikom vlade @JJansaSDS v živo na @Nova24TV. V prvem delu oddaje bo pogovor povezan z aktualnimi temami, v drugem delu pa sledijo odgovori na vprašanja gledalk in gledalcev.#VladaRS #PremierJanša #ZaSlovenijo pic.twitter.com/EO9vOTUmZ1

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 8, 2020

.@JJansaSDS ob 30. obletnici spravne slovesnosti v Kočevskem Rogu: “Namesto tega, da bi živeli drug z drugim, se moramo še vedno truditi za to, da ne bi živeli drug proti drugemu, ampak vsaj drug ob drugem. To nam zaenkrat za silo uspeva.” pic.twitter.com/mp3eXlfKwg

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 6, 2020

Objava Uradni twitter profil Vlade Republike Slovenije je promocijski kanal predsednika vlade originalno objavljena na had blog.

Nekoč smo za medsebojno komunikacijo na telefonih in spletu uporabljali besede. V sedanjosti pa so besede zamenjali emojiji. Saj veste, tisti “znakci”, za katere potem iščemo razlage kaj naj bi pomenili in si vsak malce po svoje predstavlja njihov pomen. Emojiji so postali naša realnost. Namesto besed poiščemo emoji in ga dodamo v SMS, facebook privatno sporočilo, ali pa samo posodobimo svoj status na katerem od družbenih omrežij.

• Kako si?
• Moja svoboda nima niti cene niti vrednosti! Kakšna pa je tvoja cena svobode?
• Vedno so krivi drugi / kdaj bomo znali prevzeti odgovornost za svoja (ne)dejanja

emódži,  sličica, ki izraža (trenutno) čustvo, razpoloženje, zanimanje v elektronski komunikaciji

Vendar ni bilo vedno tako. Včasih smo se ljudje pogovarjali. Včasih smo se družili in preživljaji čas skupaj. Tudi sedaj se to še dogaja, vendar ima vsak od nas v rokah svoj telefon in tipka kot nor po njemu, kajti sicer bo zamudil pomembne stvaru, ki se takrat dogajajo na facebooku, instagramu, twitterju..

Namesto da bi se vsak od nas zavedal, da nas tehnologija oddaljuje, kljub temu, da nas “zbližuje” in čas namenjen svoji družbi dejansko preživljal z družbo. Ampak ni to poanta tega zapisa.

Včasih smo ljudje komentirali. Najprej na IRCu, forumih, blogih, twitterju, facebooku. Smo razmišljali in spisali odgovore, ki so včasih imeli svoj smisel, včasih pač tudi ne.

Vendar se je tudi to spremenilo. Vidimo nekaj, bežno preletimo in potem stisnemo “lajk”, ali pa izberemo enega izmed emojijev, ki so na voljo in s tem pokažemo, da podpiramo oz., da nam je nekaj ok. Povsem neosebno, povsem avtomatično – ker nekdo nekaj takšnega od nas pričakuje. Ker je to navada in ker vsi to delajo.

Beseda izgublja svojo moč in emojiji jo nadomeščajo. So univerzalni jezik, ki ga nekateri niti ne razumemo povsem, saj se mi velikokrat zdi, da kljub temu da spremljam vse trende in vse ostalo, nisem več digitalno pismen, kajti marsikatera stvar, ki je za mlajše generacije povsem razumljiva je meni zgolj in samo “krneki”.

Verjetno nisem edini, ki se sooča s takšnimi mislimi, vendar se bojim, da bodo kmalu emotikoni povsem zamenjali besede. Ko bo naslednjič apple razširil svoj nabor emotikonov, bomo ljudje še manj uporabljali besede. In ko besed več ne bo, se bomo ljudje še bolj oddaljili.

Nekaterim bo to super, nekaterim malce manj. Predvsem pa bo vse skupaj postalo še bolj asocialno, kljub temu, da imamo na facebooku tisoče prijateljev, v končni fazi pa komuniciramo s parimi.

Sam zagovarjam, da je veliko lepše imeti celonočne debate, ko je telefon nekje v drugi sobi in kjer so besede tiste, ki igrajo svojo vlogo. Kjer so besede vse, kar šteje in emojiji so zgolj in samo izrazi na obrazu!

Objava Se tudi vi pogovarjate z “emojiji”? originalno objavljena na had blog.

Ne, ne bom pisal o vikanju in tikanje v resničnem življenju. Tam obstajajo pravila, ki se jih je potrebno držati. Pisal bom o vikanju in tikanju na spletu in na družbenih omrežjih. Področju, ki je še povsem neporisan list papirja, čeprav imamo čopiče in barve v rokah mi. In odločitev o tem koga bomo vikali ali tikali je naša.

• Izvolijo! Kaj se je zgodilo z natakarji in njihovo tikanje in onikanje?
• Rok trajanja informacije v sedanjosti…
• Kaj je dark social / temni del družbenih omrežij
• Bodi tiho. Ne pritožuj se. Naredi, kar ti ukažejo / bodi pravi Slovenec

Ste se kdaj vprašali kako se obnašati na družbenih omrežjih in kako nagovarjati svoje sledilce? Kakšen je pravilen ton komunikacije. Dejstvo je, da ni nikjer jasno določenega pravila, ki bi se ga morali držati na družbenih omrežjih. Vsak sam si postavlja svoja pravila komuniciranja.

Sam sem na družbenih omrežjih zagovornik tikanja, kajti vsaj v tem virtualnem svetu smo med seboj vsi enaki. Sam tikam predsednika države na Twitterju, medtem ko je v realnem svetu situacija drugačna in ga vikam. Prav tako tikam tudi ostale politike na družbenih omrežjih, ki komunicirajo in poskušajo s svojim vikanjem ustvarjati vtis – zame navaden bullshit. Bolj preprosto je, če nekoga tikaš – v tem primeru ga lahko mirno pošlješ v rit. V obratnem primeru – ko nekoga vikaš, pa je pošiljanje v rit precej bolj zakomplicirano.

Prav tako nikjer ne obstaja pravilo, da bi morali uporabniki Twitterja z manj sledilci vikati tiste, ki jih imajo več. Niti še nisem zasledil podatka, da bi propadlo podjetje, ki je tikalo svoje sledilce na Facebooku.

Na družbenih omrežjih gre za drugačen način komunikacije, kot smo ga navajeni na spletnih mestih ali znotraj aplikacij. Tam veljajo drugačna pravila, predvsem pa je tam ciljna javnost precej drugačna kot na družbenih omrežjih. Dialogi na družbenih omrežjih so veliko bolj prijetni, če ni neke navidezne bariere, ki jo postavi vikanje. Predvsem pa ni občutka pripadnosti različnim kastam!

Če se podjetje odloči, da svoje sledilce tika, potem naj to počne ves čas komunikacije in s tem pokaže svojo sproščenost in odprtost.

Če pa se podjetje v svoji strategiji komuniciranja odloči, da bo svoje sledilce vikalo, pa naj to strogo upošteva skozi celotno komunikacijo in tudi pri komentarjih, kjer se ponavadi spozabimo in namesto vikanja začnemo s tikanjem, ali pa – kar je še pogosteje – začnemo uporabljati “polvikanje”, je vse prej kot dobrodošlo.

Karkoli boste izbrali, se morate zavedati, da mora biti ton komunikacije v skladu z vašim podjetjem ali znamko in da mora biti ta način konsistenten.

Naj torej na družbenih omrežjih vikamo ali tikamo?

Ni pravilnega načina, ki bi ga kdorkoli lahko predpisal. Odločitev je na strani posameznika in podjetja. Če želite lahkotnejši ton komunikacije, potem izberite tikanje, če želite zgolj profesionalen odnos, potem bo lažje z vikanjem. Podobno kot v realnem življenju, kjer precej hitro ugotovimo, da ima vikanje prednost, če želimo imeti zgolj poslovno komunikacijo in želimo zmanjšati manevrski prostor za prepire. Po drugi strani pa ima tikanje povsem drugačen ton in v marsikomu vzbudi večje zaupanje.

Objava Ali na družbenih omrežjih vikamo ali tikamo? originalno objavljena na had blog.