Ki je vozil po napačni strani avtoceste! Novica, ki je danes zjutraj odmevala v medijih in bi mogoče lahko dala ljudem malce misliti! Ob 5. uri zjutraj gre 46 letni voznik pijan na avtocesto po nasprotnem pasu?! Je delal samomor? Je to sploh pomembno? Problem je drugje!

Kdor se vozi po avtocestah ve, kar trobezljam vsaj enkrat na 14-dni, da ni nikjer policistov, da na avtocestah vlada kaos, da je vožnja po prehitevalnem pasu stalnica in da tovornjaki prehitevajo vsa ostala vozila tudi ko imajo prepoved. In število nesreč, ki se zgodijo na naših avtocestah je zanemarljivo majhno proti razmeram, ki na njih vladajo. Policisti se bodo rajši postavili na “ex” cestninske postaje in preverjali če kdo vozi s hitrostjo preko 40 km/h!

Čas bi že bil, da se naredi red na avtocestah. Da se vzpostavi stanje, ki bo zagotavljalo varen in predvsem tekoč promet in da bodo ljudje za volani malce manj “Slovenceljni” in bodo upoštevali da je prehitevalni pas namenjen prehitevanju in ne “drkanju” voznikov za sabo pri hitrosti 100 km/h. In predvsem, da se vsi vozniki začnemo zavedati da lahko samo mi naredimo promet bolj tekoč. Država in policisti pri tem definitivno ne bodo sodelovali in pomagali (samo primer: kdaj je največja gužva v semaforju? ko je policist na sredi križišča!)

Očitno je tej državi pomembno samo to, da se polni proračun in da se skubi državljane. Da bi se karkoli naredilo za državljane, ki plačujemo davke in s tem omogočamo da država in njeni aparati delujejo, pa sploh ni več pomembno. Jebe se državi za nas. No, vsake štiri leta se to malce spremeni in se nas spomnijo iz raznih plakatov, ko nas nagovarjajo za glas!
razfukan.press!

Objava Trije mrtvi na štajerski avtocesti zaradi vinjenega voznika originalno objavljena na had blog.

Inspiriran z vsakodnevno vožnjo po naših cestah, ko vidim kakšne neumnosti počnejo vozniki in nezadovoljen z ukrepi ki jih sprejema naša policija in ministrstvo za promet, sem se odločil da začnem z vašo pomočjo pisati etični kodeks voznikov po slovenskih cestah.
Obstaja Kodeks voznikov starodobnikov, Kodeks voznikov KHD, Kodeks KLRS,…. Vendar ne obstaja splošni kodeks voznikov! Še!

Kako se rešujejo problemi voznikov, prometnih nesreč in vsega ostalega kar se dogaja na cestah v Sloveniji? Preprosto. S povečanjem kazni in poudarjanjem da je za vse vedno kriva prevelika hitrost in alkohol!
Ob 8. uri, ko se vozim proti Ljubljani je verjetno bolj malo voznikov pijanih za volanom in nikakor ne morejo voziti prehitro, saj je hitrost na prehitevalnem pasu precej manjša od 120km/h! Krivda je drugje. Nezbranost voznikov, zaradi uporabe mobilnih telefonov, Slovenceljnost – ko prideš na prehitevalni pas ga ne zapustiš in še kaj bi se našlo. Ampak gremo rajši na kodeks, kot si ga jaz predstavljam.

Vaše ideje, predlogi in kritike so seveda močno zaželjeni!

Kodeks voznikov po slovenskih cestah je potreben zaradi:

• življenj, ki vsako leto ugasnejo na naših cestah
• neučinkovite politike zmanjševanja števila žrtev na naših cestah
• prometnih zastojev, ki smo jim vsak dan priča
• visokih kazni, ki nam jih predpisuje država
• bolj mirne vožnje in predvsem varnega dospetja na cilj

Moji predlogi, oz. stvari katere se meni zdijo pomembne da bi bile vključene v kodeks vsakega voznika:

• ko vstopim v avto in se odpeljem, se zavedam posledic, ki jih ima lahko moje neprimerno psihofizično stanje za volanom
• med vožnjo sem skoncentriran in poskušam predvideti kaj bo storil voznik pred menoj
• ko vozim, upoštevam da so na cestah tudi šibkejši udeleženci, ki imajo manj izkušenj in manj znanja in so veliko bolj izpostavljeni poškodbam
• med vožnjo NE uporabljam naprav, ki zmanjšujejo pozornost (telefon, navigacija, reševanje križank, Twitter)
• omejitve na cestah imajo svoj namen in niso postavljene zato da imajo cestarji delo z njimi
• ko opazim kontrolo prometa (radar, policista) opozorim druge voznike s svetlobnim signalom (3x dolge luči, v razdalji do 1 km)
• če vidim kolega ki želi v alkoholiziranem stanju za volan, ga poskusim odvrniti od tega
• ko se vozim po avtocesti, vozim po voznem pasu, upoštevam da je prehitevalni pas namenjen prehitevanju
• kot voznik tovornjaka ohranjam parkratno varnostno razdaljo za drugim tovornjakom, kljub temu da se mi s tem poveča poraba goriva, kajti le tako lahko poteka promet nemoteno po voznem pasu za osebna vozila
• ko opazim prometno nesrečo se ne ustavljam in fotografiram, ampak če sem prvi na kraju nesreče zavarujem prizorišče in pomagam udeleženim v nesreči
• če nastane prometni zamašek ne bom poskušal prehitevati po odstavnem pasu, ampak ga bom pustil praznega za nujne primere
• ko se ponoči vozim po avtocesti nimam prižganih dolgih luči in ko se vozim zvečer čez mesto ne prižgem meglenk, da me vsi vidijo
• rdeča luč na semaforju je namenjena da se ustavim, ko se prižge zelena, se poskusim čim prej premakniti

Mogoče se zaradi tega zapisa ne bo zmanjšalo število mrtvih, mogoče tudi ne bo promet potekal hitreje, oz. bo naša blagajna izgubila nekaj denarja na račun tega, ampak v mislih imam vsaj to, da sem se proaktivno poskusil zavzeti za precej velik in pereč problem, ki ga večina od nas vsak dan občuti.

p.s.: upam da nisem odkril tople vode? In hvala vnaprej za vse predloge!

Objava Etični kodeks voznikov po slovenskih cestah originalno objavljena na had blog.

Včerajšnji dan se je začel precej “katastrofalno” s tem mailom:
“Ekipa Cvetličarne sporoča, da bo Cvetličarna obratovala le še v septembru. V petek, 25.09.2009 na zadnjem FFN se z legendarnim Joe Montana poslavljamo in odhajamo v anale glasbene zgodovine. Napovedani koncerti Limited Edition serije so odpovedani.”

Woot!? Pa ravno danes sem si srčno želel spet videti Hladno Pivo na odru Cvetličarne, s katerim bi vstopili v novo sezono koncertov.

Madonna, Lenny Kravitz in Lady GaGa, to so bili odpovedani koncerti, pri Cvetličarni pa ne samo da so odpovedali koncerte, temveč bodo tudi povsem zaprli vrata.
Kaj je razlog sploh ni pomembno. S tem Ljubljana izgublja enega najboljših zaprtih/klubskih prostorov, ki je imel urejeno parkirišče in v katerem sem se sam precej dobro počutil. Škoda in rispekt lastnikom, ki so se odločili za to precej nenavadno in precej nepredvidljivo potezo. Še en prostor, ki zapisan v anale glasbene zgodovine!

Za ljubitelje Hladnoga piva pa moje prejšnje objave podkrepljene s fotografijami:
Koncert Hladno Pivo – Trbovlje, 14.11.2008
Hladno Pivo – 20-letnica – Križanke
Video dneva – Hladno pivo – Roštilj
Hladno pivo

Objava Cvetličarna zapira svoja vrata – Hladno Pivo se mi je spet izmuznilo originalno objavljena na had blog.

Twitter so preplavile informacije o tem, da se je vlada odločila da novih dohodninskih razredov ne bo. Novinarji so se dva dni obremenjevali, preračunavali in v studiju gostili ljudi, ki so komentirali “odločitev” ministra Križaniča, ki je pred dnevi prišla v javnost.

Ok, razumem da se minister Križanič s svojimi “križanizmi” kdaj pa kdaj zagovori –

• povprečna plača 1000€ neto
• vsakemu Slovencu 500€ univerzalnega temeljnega dohodka
• davek na nestarševstvo
• izjava o novih dohodninskih razredih
• zakon je bil koalicijsko usklajen, vendar pa tu ni šlo za klasično koalicijsko usklajevanje (vir)

Mogoče mu bo uspelo in bo celo imel več “križanizmov”, kot je imel Bush “bušizmov”.

Samo en nasvet minister Križanič – preden karkoli izgovorite, premislite dvakrat in bodite enkrat tiho! Obrestovalo se vam bo!

Objava Novih dohodninskih razredov ne bo – križanizmi so zakon! originalno objavljena na had blog.

Policija v teh dneh izvaja medijsko zelo dobro pokrito akcijo Hitrost – počasneje je varneje. Zakaj je treba takšne akcije javno naznanjati, če bi jih lahko preprosto samo izvedli in bi dobili precej drugačne rezultate, kot pa jih bodo sedaj?? Kolikor sem spremljal v medijih, več ali manj vsi vozniki vozijo po predpisih in upoštevajo prometne znake.

No, realnost, ki jo človek doživi na cesti danes, je nekaj povsem drugega. Namreč vožnja čez mesto, kjer je omejitev hitrosti 50km/h poteka s hitrostjo 30km/h. Vožnja po avtocesti poteka s hitrostjo 100km/h po voznem pasu in 110km/h po prehitevalnem pasu. In na prehitevalnem pasu so vsa vozila.
Če je to smisel te akcije, potem je cilj dosežen, gužva večja kot je sicer v teh dneh in vsi smo srečni in zadovoljni.

Že pred letom sem v zapisu Ali res hitrost ubija ali ubija človek? pisal o tem, kaj mislim da je resničen vzrok za veliko nesreč na naših cestah. In kaj se je spremenilo v zadnjih letih? Kazni so se povečale!
Moj pogled na povečano število nesreč na naših avtocestah:

Telefoniranje med vožnjo, pisanje SMS-ov, neskoncentrirana vožnja, utrujenost, zaspanost. Neurejene ceste, neprimerne ceste, slabe oznake, gužve.. Dejavniki, ki jih vsakodnevno opažam in ki me vsakodnevno razjezijo.

Zbranost voznikov, ko se po osem ali več urni službi, razburjeni in utrujeni vračajo domov, je ponavadi blizu ničle. In ko se tem faktorju pridruži še faktor telefoniranja med vožnjo, se zgodi da vozilo zavijuga med pasovoma in ogrož pravilno vozeča vozila. Velikokrat “pizdim” nad takšnimi vozniki, ker imam občutek da so pod vplivom alkohola.

Utrujenost voznikov, ko namesto da bi se ustavili in predahnili, nadaljujejo svojo pot in vmes, na pol v deliriju, zapirajo oči in se niti ne zavedajo kaj se dogaja okoli njih na cestah. V takšnem primeru, ko vozilo odleti s ceste, je vedno kriva hitrost, kajne?

SMS-anje med vožnjo. Priljubljeno med mladimi in tudi malce starejšimi. Seveda se da, če se hoče, vendar se je kdaj treba vprašati, ali je tudi vredno tega? Namreč med pisanjem SMS-a nisi pozoren na okolico, niti na dogajanje pred teboj. In namesto da bi imel pogled usmerjen na dogajanje je pogled na zaslonu telefona. In potem se vozi po levem, prehitevalnem, pasu, ostali pa prehitrevajo po desnem pasu, reakcijski čas se zelo poveča. Vzrok nesreče je zopet hitrost.
Brane Kuzmič je že pred časom izjavil:

Kazen za telefoniranje med vožnjo je prenizka, namreč od srede naprej bo ta kazen 120€, v primerjavi s kaznimi za preveliko hitrost, katere bodo od 400€ – 1000€, je ta kazen veliko premajhna. Telefoniranje med vožnjo je enako nevarno kot prevelika hitrost.

In z zvišanjem prometnih kazni se polni samo držvna blagajna. Ta denar ne gre za naše ceste in preventivo, ki bi opozarjala na te probleme. Pri nas se pač vse vrti okoli alkohola in hitrosti.

Neurejena signalizacija. Veliko primerov na naših avtocestah, ko so se zgodile večje prometne nesreče, je bilo zaradi napačno postavljene signalizacije. Na to je opozorila tudi EU pri popravljanju naših avtocest. Vendar se stvar ni spremenila.

Ceste, ki so bile zgrajene pred mnogo leti in so bile slabo vzdrževane, niso primerne za vozila, ki imajo tudi preko 300KM. Poleg tega da se vsake toliko ugotovi, da cesta ni bila narejena iz predpisanih materialov in se delajo popravki, so naše ceste glede “aquaplaninga” precej slabše kot so ceste v bližnji okolici. Že sama vožnja po dežju, za avtomobilom po avtocesti je prava muka, kajti toliko vode kot se dviguje za njimi, doživiš le redko kje.

Gužve in pretočnost prometa. Prišli smo v EU in dobili velike količine tovornjakov, ki so v tranziciji čez Slovenijo. Za njih veljajo “posebna pravila”, ki se jih seveda držijo in ne upoštevajo predpisov, ko so jim namenjeni. Sedaj, ko je padel prvi sneg, bo verjetno cel kup tovornjakov iz eksotičnih držv obstalo v snegu, ker s profilom gum (slick gume) ne bodo uspeli voziti po naših cestah.

Vsako jutro so zastoji na naših cestah. Le zakaj? Mogoče naše ceste niso pripravljene na količino prometa in število vozil, ki so sedaj pri nas? In se dela kaj v tej smeri? Bolj malo, saj še vedno rešujemo stvari izpred desetih let.

In še zadnje. Zakaj je policija represiven organ, ko bi bila lahko prijazna do držvljanov in bi nam pomagala?! Zakaj je vedno v semaforiziranih križiščih, ko se vanj postavi policist in ureja promet, totalen kaos? Zakaj na avtocestah v zadnjem letu nisem videl skoraj nobenih policistov. Videl pa jih bom tam, kjer bo tabla 50km/h in to ob 2. uri zjutraj! Več policistov na ceste, da bodo s svojo prezenco naredili svoje!

In ja, razpizden sem, ko je vedno za vse kriv samo alkohol in pa hitrost. In da ne govorim o tem, da nas letos sneg ne bo presenetil, ker je vse pripravljeno! Kolone in gužva, ki je bila včeraj na cestah, verjetno povesta dovolj!

Hitrost in alkohol ne ubijata! Ubija človek in njegova narava. Hitrost in alkohol samo pripomoreta k temu. Kot tudi njegova nezbranost in vse ostale razmere na cestah!

Objava Policijska akcija – Hitrost – počasneje je varneje originalno objavljena na had blog.

New York Taxicab Company je leta 1907 v New York pripeljala prve taksije. Danes ima NYC že 13087 taksijev – Yellow Cab, ki so od leta 1967 prebarvani v rumeno barvo.
Pred letom 1996 je bila večina NYC Taksije model Chevrolet Caprice, kasneje, ko so jih prenehali izdelovati, pa so jih nadomestili Ford Crown Victoria. V zadnjem času se pojavlja še cel kup drugačnih modelov, med njimi tudi precej hibridov.

Križišča so v NY ponavadi v večini rumena. In taksiji imajo precej ugodne cene, zato se jih ljudje radi poslužujejo. Namreč prostora za parkiranje je zelo malo in garažne hiše so “svinjsko drage”.

Initial fare………….$2.50
Each 1/5 mile (4 blocks).$0.40
Additional riders……..FREE

Najin taksist, ki naju je peljal na letališče je bil Indijec, ki je leta 1974 študiral v Beogradu, v Kopru je “švercal” cigarete iz Italije in kasneje se preselil v Grčijo. Rekel je, da je z delom zadovoljen, da dobi naslednji dan povsem nov avto, ki se ga že veseli in nama podrobno razložil kako naj prideva v 2000km oddaljen Miami čim ceneje. Če bi si zapomnila, bi bilo sicer kul, ampak sva tudi drugače preživela!

Klik na fotografijo za ostale fotografije

Objava NYC Taxi – Yellow Cab originalno objavljena na had blog.

Let iz Rima v New York naj bi trajal 9 ur in 15 minut. Ampak se je seveda podaljšalo vse skupaj. Namreč vzleteli smo približno 30 minut kasneje in zaradi megle, ki je bila nad letališčem John F Kennedy v New Yorku tako gosta, da bi jo lahko rezal, smo pristali z več kot 45 minut zamude.
Let je bil precej dolg in moje mnenje je, da se na takšno pot ne odpraviš za manj kot teden dni. Ampak ko smo pristali, sem šele odkril veličino letališča JFK. In ko bom čez 4 dni odšel z avtom proti Miamiju, si že sedaj ne predstavljam kako mi bo uspelo priti čez vse te ceste, odcepe, obvoze, križišče… Kaos!

Objava Letališče John F Kennedy New York – pristanek letala originalno objavljena na had blog.

Opozicija je v zadnjih dneh udarila z “vsem kanon futrom“, kar ga premorejo. Vsaj takšen občutek sem dobil, ko sem slišal predloge za razpis “odvetniškega referenduma” in “pokojninska referenduma“.

Roko na srce, Janez Janša in SDS odlično obvladata krizne situacije. Vsako priložnost izkoristijo za nabiranje političnih točk, kljub temu da njihovi ljudje niti ne vedo točno za kaj se gre pri kakšnem predlogu in da igrajo na prvo žogo.

Zelo tipičen primer je bilo včerajšnje soočenje v Odmevih, kjer je na eni strani sedel Zvonko Černač – poslanec SDS (dobro znan iz komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb), na drugi pa Miha Kozinc – predsednik odvetniške zbornice.
Soočenje je bilo bolj podobno “šank debati“, vendar je bilo prelomno, ko je Zvonko Černač vsaj 5x zaporedoma poudaril, da imajo v 18 držvah EU enak sistem kot je sedaj pri nas in da novela zakona o odvetništvu za držvljane pomeni dražje odvetniške tarife.

Ampak tukaj ga je Miha Kozinc ustavil in ga povprašal o teh 18-ih držvah. Černač je nadaljeval z monologom, vendar se Kozinc ni dal. Vse skupaj je bilo precej smešno, ko se je videlo, kakšno demagogijo zganja Černač. No in ko je končno našel zapisek z naštetimi držvami in jih je par prebral, mu je dal Kozinc lekcijo! Razložil mu je, da se s temi stvarmi ukvarja že pol življenja in ne samo par dni, tako kot človek na drugi strani, ki niti ne ve kaj govori. In potem mu je povedal za naštete primere kako imajo urejene te zadeve v njihovih držvah.

Busted!

Sicer se zelo redko zgodi, da pride na televiziji do takšne javne diskreditacije, ampak ko jo doživiš je občutek precej zanimiv. Kako lahko je operirati z besedami, če ni nihče pozoren na njih. Kako lahko je stvari zavijati v omot in jih prodajati kot zlato, če nihče ne preveri vsebine! Ampak včeraj je bilo precej drugače.

In spet sem zašel iz nameravane teme!

Odvetniški referendum, za katerega so predlagatelji dobili 33 glasov poslancev naj bi bil istočasno kot EU volitve in zato naj ne bi prinašal dodatnih stroškov. Vendar v primeru, da ne bo na isti dan, bo to držvo stalo skoraj 3 milijone eurov!

V času recesije, ko so police Rdečega križ prazne in ko se povečuje število brezposelnih (trenutna oblast pa ne stori ničesar, razen da išče konsenz!), bi bil ta denar lahko bolj smotrno uporabljen. Veliko ljudi, ki so na robu preživetja, bi lahko dobilo hrano na “račun referenduma”. Ne pa da se gre za poceni nabiranje političnih točk, ki pa jih ljudje ponavadi “kupijo”.

Slovenska logika je namreč zelo preprosta. Skupaj omeniš določeno “srenjo” in povišanje cen in narod bo populistično skočil v zrak in bo slepo verjel nasprotnikom tega.

Mogoče bi lahko referendumske zgodbe obrnili malce v drugo smer. Če se referenduma ne bi udeležilo več kot 50% volivcev, bi predlagatelj to potezo moral plačati iz svojega žepa. S tem bi se precej spremenilo število “neumnih” referendumov, ki so sami sebi namen!

Objava Nov referendum – ali ne bi rajši denar dali v dobrodelne namene? originalno objavljena na had blog.

Pred parimi dnevi je slovensko javnost močno razburkal Danilo Türk, ko je v Trbovljah ob dnevu žena povedal, da ga drugorazredne teme tisti dan ne zanimajo. Slovenija je skočila v zrak in obtožbe so se vrstile. Med drugim tudi pozivi k odstopu legitimno izvoljenega predsednika.

Ampak gremo k drugorazrednim držvljanom. V deželi kjer sta se še pred časom cedila med in mleko, kjer je kruh gledal iz smetnjakov, kjer smo imeli v nebo vpijočo gospodarsko rast in kjer skoraj ni bilo korupcije, ni nič več tako kot je bilo. Namesto tajkunov s katerimi so nam nekateri metali pesek v oči imamo podjetja, ki imajo skoraj milijardne dolgove do bank, vsak dan večje število nezaposlenih, podjetja, ki ne morejo izplačati plač za mesec januar in imamo predsednika ki zaradi varčevanja sam plačuje reprezentačne kavice in ne zaposli PR-ovca, ki bi mu svetoval da se njegovi funkciji ne pritiče, da o nekaterih stvareh, kot je naprimer izguba nedolžnosti, razlaga širnemu občestvu. Imamo tudi evroposlanca ki je najmanj aktiven, vendar ga je povsod dovolj. Ampak to ni pomembno!

Dejstvo je, da imamo ljudi, ki se ne morejo s svojimi osebnimi dohodki, ali pa s socialno pomočjo, prebiti skozi mesec. In zato se je pred parimi dnevi odprla prva SOS trgovina, kjer lahko ljudje, ki ustrezajo določenim merilom, za določen znesek mesečno nakupujejo prehrambene stvari. Vendar mi par stvari ni povsem jasnih.
Za to, da kupuješ v tej trgovini moraš s seboj prinesti dokazila o dohodkih in imaš določen znesek, ki ga lahko mesečno porabiš v takšni trgovini:

enočlansko gospodinjstvo – prihodek manjši od 500 evrov – kupili za 25 evrov blaga dvočlansko gospodinjstvo – prihodki manjši kot 800 evrov – kupili za 40 evrov
tričlanska družina – prihodki manjši kot 1.000 evrov – kupili za 50 evrov
veččlanske družine – prihodki manjši kot 1.200 evrov – kupili 60 za evrov

Trgovina ne kupuje izdelkov ki jih prodaja, ampak jih donatorji podarijo trgovini.
Zakaj hudiča pa se potem ti izdelki prodajajo SAMO 40-70% ceneje? A mora tudi na račun teh ljudi nekdo bogateti?

Za to, da lahko ljudje kupujejo v trgovini morajo s seboj prinesti plačilne liste ali druga dokazila in dobijo kartico s katero lahko kupujejo potem v njej.
Ali ni dovolj, da so ljudje izgubili službo in živijo na robu revščine. Sedaj pa jih je treba še dodatno označiti, da se ve, kam spadajo?

Rdeči Križ in Karitas opravljata precej podobno nalogo, s tem da ne prodajata izdelkov, ampak jih dajeta. Prav tako pa sta sofinancirana s strani držve, kot je prva SOS trgovina?!

Če se sedaj ukvarjamo s povojnimi poboji in Dimitrijem Ruplom, bi mogoče lahko se tudi kaj več pogovarjali o ljudeh, ki živijo na pragu revščine. Ki se jih ne sreča v nakupovalnih središčih in ki živijo za štirimi stenami.

Takšni ljudje, ki so pridno delali polovico življenja, pa vendar so se znašli brez zaposlitve, ali pa upokojenci, ki dobijo minimalne pokojnine, so izgubili svoje dostojanstvo, vendar tega ne kažejo. Imajo otroke, ki jih je potrebno obleči in šolati, pa vendar jim ne morejo nuditi vsega, kar si otroci zaslužijo.

In ti ljudje niso drugorazredni, da ne bo pomote, ampak so spoštovanja vredni ljudje. Mogoče bi se lahko namesto o povojnih pobojih začeli pogovarjati o naših resničnih problemih, ki so tukaj in zdaj in ki so bolj pereči kot pa davno pozabljena zgodovina. In verjetno bi ena Patrija manj (btw. kolikšen je že znesek penalov??!!) prinesla precej hrane za ljudi, ki živijo na robu revščine!

Objava Drugorazredni držvljani in SOS trgovine originalno objavljena na had blog.

Stranka NSi se zavzema za obvezno uporabo čelade na slovenskih smučiščih (vir), je bil včeraj naslov članka na Siolu. Seveda me je, kot nekoč aktivnega smučarskega tekmovalca ki je deset let, vsako zimo preživel na snegu, naslov pritegnil in dal misliti. Takrat so bile čelade redkost in večina jih je uporabljala le za tekmovanja in treninge smuka in supervelesloma.

V Sloveniji se politične stranke ukvarjajo s stvarmi, s katerimi bi naj se ukvarjala stroka. Ok, nekako razumem, da stranka NSi, ki je izgubila na volitvah poskuša s populističnimi dejanji pritegniti svojo pozornost.
In ker se je v zadnjem času zgodilo precej nesreč, bi bila po njihovem rešitev to, da bi vsi smučarji na smučišču morali obvezno nositi smučarske čelade. Do sedaj je to veljalo samo za smučarje do 14 leta. Vožnjo s smučarsko čelado primerjajo z varnostnim pasom v vozilu, oz. obvezno čelado na motorju!

Statistika kaže, da je v zadnjih osmih letih na naših smučiščih umrlo 7 ljudi, najbolj pogosti vzroki nesreč so: precenjevanje smučarskih sposobnosti, hitrost in neustrezna oprema. Poškodb je vsako leto več in tudi urgentni oddelki so vsak vikend polni. Vendar to ni posledica neuporabe smučarske čelade.

Sam vidim problem predvsem v novi tehniki smučanja – carvingu, premajhni telesni pripravljenosti in velikemu številu novih smučarjev, ki brez predznanja pridejo na zahtevnejša smučišča. Da o samem alkoholu, ki je prepovedan na smučiščih niti ne razmišljam!

Carving tehnika je omogočila povsem drugačen način smučanja, kot je bil pred leti. Nič več oddrsavanja, kar omogoča večje hitrosti in pri carving tehniki smučar zasede precej večji del smučišča, kot pri tradicionalni. V tem primeru obvezna čelada omejuje vidno polje in tudi precej slabše slišimo, kot pri uporabi kape.

Telesna pripravljenost je definitivno velik vzrok poškodb do katerih pride na smučiščih. Ljudje brez kondicije, z dobro smučarsko opremo pridejo na tedenske počitnice in so prepričani, da lahko cel dan preživijo na smučeh. Kolena niso navajena naporov, ki se ustvarjajo med smučanjem, postanejo “mehka” in pogosto rezultirajo v padcih in poškodbah.

Število smučarjev in borderjev na smučiščih je kljub visokim cenam kart vsako leto večje. In veliko je takšnih, ki mislijo da so z nakupom smučarske opreme postali Bojan Križj ali Mateja Svet. Da se bodo postavili na smuči in bodo znali smučati. In ko v napol smuku plužijo po smučišču in se ustavijo s padcem na rit, so precej velika nevarnost za tiste, ki vozijo mimo njih.

Alkohol – definitivno ne sodi na smučišče! Vendar so lokali ob smučiščih vedno polni smučarjev, ki se pridejo okrepiti (tako ali drugače). Policisti imajo premajhne pristojnosti na smučarskih terenih in največ kar lahko naredijo je to, da odvzamejo smučarsko karto tistemu ki krši predpise.

Namesto da bi uvedli obvezno uporabo smučarskih čelad, bi bilo bolj smotrno razmisliti o izobraževanju mladih smučarjev.

Kaj si Jure Košir misli o obvezni smučarski čeladi?

10 FIS PRAVIL – jih poznate?

Obzirnost do drugega
Smučar se mora obnašati tako, da ne ogrož ali poškoduje drugih smučarjev.

Izbira smučine
Hitrejši smučar mora smučino izbrati tako, da ne ogrož smučarjev pred seboj.

Prehitevanje
Smučar lahko poljubno prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje.

Smučarsko znanje
Hitrost vožnje mora smučar prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučarjev.

V smuk – nadaljevanje
Preden smučar odsmuča po progi, mora pogledati nazvgor in navzdol, ali je varno zanj in za druge.

Ustavljanje
Smučar se ne sme ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čimprej umakne.

Vzpenjanje – sestopanje
Smučar sme za vzpenjanje ali sestopanje uporabiti le del smučišča.

Upoštevanje označb
Smučar mora spoštovati informacije, signale in prometne oznake na smučiščih.

Pomoč ob nesreči
Ob nesreči je smučar dolžn po svojih močeh pomagati ponesrečencu.

Dolžnost legitimiranja
Smučar, udeleženec ali priča, odgovoren ali ne, se mora pri nesreči pustiti legitimirati odgovorni osebi.

Objava Obvezna uporaba smučarskih čelad na smučiščih in 10 FIS pravil originalno objavljena na had blog.