Kuna je prijazna živalca, ki spada med zveri. Zelo rada ima podstrešja. In če sem bil pred parimi leti povsem navdušen, ko sem našel mladička kune pred hišo, je bila letošnja pomlad vse prej kot prijetna.

Kljub temu, da je podstrešje zelo dobro zaščiteno (vsaj tako sem mislil) sem imel vsak večer cel žur podstreho. Verjetno jih je bilo par in jim je prijalo toplo okolje, kjer so lahko mirno skakale sem ter tja in povzročale čudne zvoke, ki so bili na trenutke precej strašljivi.

Ker sem se jih želel znebiti, ker so delale škodo – jedle stekleno volno, da o iztrebkih ne govorim, sem se odločil za rigorozne ukrepe. Kune sovražijo hrup, ker jih moti pri spanju. In moja rešitev je bila – radio Aktual zelo na glas čez dan in tudi ponoči.

Očitno je zvok tega radia naredil svoje, saj so kune po treh dneh izginile, predvsem pa ni več nobenega hrupa ponoči. Sicer sem najprej razmišljal da bi uporabil radio Ars, ampak potem bi se verjetno tudi jaz preselil nekam v gozd, če bi to poslušal ves čas.

Kljub temu, da obstaja cel kup ostalih metod, ki jih priporočajo ljudje, je tale še najbolj humana, predvsem pa je preprosta in ne predstavlja stroška, kot ga predstavlja nakup motilcev za kune in vse ostalo. Sedaj me še čaka povsem natančno zapiranje vseh luknjic na podstrešju in saniranje škode, ki so jo te luštkane živalce povzročile!

Če koga zanima, kako izgleda kuna!

Objava Kako se znebiti kune na podstrešju? Radio Aktual zelo na glas originalno objavljena na had blog.

Spomladi sem par dni zapored opazoval dve kuni, ki sta se igrali pred balkonskimi vrati. Lovila sta ena drugo, spuščali simpatične glasove, predvsem pa mi je bilo všeč, da se upata tako približati hiši.

V nedeljo pa me je pričakalo malce večje presenečenje. Namreč pred hiško je ležala kepica, ki je nežno cvilila in se povsem počasi premikala. Mlada kuna, ki še niti ni imela odprih očk. Ker je kar nekaj mačk v bližini, sem se ustrašil za njo in poklical na dežurno veterinarsko postajo, kjer so prijazno razložili, da je to pač narava in da naj kunico dam nazaj v gozd, kjer bo preživela, ali pa tudi ne. Da je to samo del življenja in da sicer se da vzgajati kuno v “ujetništvu”, vendar da je možnost da preživi, ker je tako majhna, minorna.

In tako sem jo odnesel v gozd (seveda sem si nadel rokacije) v upanju, da jo bo našla mama kuna in jo odnesla v svoj “brlog”. Je pa precej grenak priokus, ker nisem mogel 100% pomagati mali kunici.

Objava Kuna – mladiček na obisku pred hišo originalno objavljena na had blog.