Če sem v preteklih tednih “pizdil” nad organizatorji svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici, sem bil včeraj ob otvoriti precej presenečen. Še posebej sem bil presenečen nad izvedbo pesmi Oj, Triglav, moj dom, kjer so združili “moči” skupina Laibach, Silence, Severa Gjurin in Tomi Meglič.

• Šlamastika organizatorjev svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici / trajnost in cene kart
• Cene vstopnic za Planico / za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju / 64 evrov za stojišče
• Kje ste bili 26.12.1990 – jaz na koncertu skupine Laibach v Trbovljah

Če sem do sedaj poznal izvedbo pesmi Oj, Triglav, moj dom v drugačni preobleki, pa priznam, da mi bo od sedaj naprej ostala v tej izvedbi, ki smo jo slišali na včerajšnji otvoritvi. Men osebno – noro dobro in predvsem premišljeno. Škoda zgolj, ker je bil prenos, ki smo ga lahko spremljali malce “češki”.

Pa srečno vsem športnikom, ki bodo v teh dneh tekmovali na nordijskem svetovnem prvenstvu v Planici.

Pesem si lahko ogledate na naslovu – https://365.rtvslo.si/arhiv/planica-2023-sp-v-nordijskem-smucanju/174937693 ker očitno je onemogočeno embedanje …

Objava Oj, Triglav, moj dom / Laibach, Silence, Severa Gjurin, Tomi Meglič originalno objavljena na had blog.

Skupina Laibach, eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih b(r)andov, bo po osmih letih izdala nov album z naslovom Spectre. Pričakovanja so bila velika in njihove nove pesmi, ki jih je mogoče že slišati na Soundcloudu so hudičevo dobre. Sam sem rad poslušal njihovo glasbo, vendar res tisto prvinsko. Kasneje, ko so eksperimentirali z različnimi žanri, pa mi je bilo že vsega malce preveč. Ampak album Spectre je zame spet presenečenje – pozitivno in komad The Whistleblowers si predvajam na “repeat” že cel dan.

Na albumu Spectre so komadi:

• The Whistleblowers
• No History
• Eat Liver!
• Americana
• We Are Millions And Millions Are One
• Eurovision
• Walk With Me
• Bossanova
• Resistance Is Futile
• Koran

27. septembra 1980 je, istega leta v Trbovljah ustanovljena, skupina Laibach v Delavskem Domu Trbovlje, pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC-a, pripravljala svoj ‘coming out’, svoj prvi pravi javni nastop, svojo večmedijsko akcijo oz. dogodek, ki naj bi se utelesil kot ‘alternativa (uradni, centralistični) slovenski kulturi’ in ki naj bi z brutalnim oz. bruitističnim avantgardnim nastopom dobesedno pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje.

Čeprav je lokalna oblast celotno prireditev prepovedala pred samim odprtjem razstave, in čeprav je od vsega predvidenega Laibachu uspelo izpeljati le nočno akcijo plakatiranja Trbovelj, je bil ta ‘nastop – ki se ni zgodil’ pravzaprav popoln uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih (Mladina, Tribuna, Radio Študent…). Takšno je bilo rojstvo Laibacha v slovensko in jugoslovansko javnost 80 – ih.

V Delavskem domu Trbovlje je 23. septembra 2010 ex predsednik Milan Kučan, s slavnostnim govorom odprl razstavo Laibach Kunst, ob 30-letnici delovanja kultne skupine Laibach. Na otvoritvi so bili med drugim tudi Aleš Gulič, Dragan Živadinov,… in cel kup kandidatov za župana Trbovelj.

Idejni vodja skupine Laibach, Jani Novak, je po tridesetih letih končno odgovoril na mnogokrat zastavljeno vprašanje – ali je skupina Laibach imela svojega človeka v Partiji?
“Da, sedaj lahko končno izdam, da je bil naš peti član Milan Kučan in da smo izredno ponosni na to. Prav tako pa je skupina Laibach del njegove hobotnice!” in s tem požel močan aplavz.

Janez Knez, akademski slikar in od vsega začetka podpornik, tako morali kot materialni in Milan Kučan sta ob tej slovesnosti dobila tudi častno državljanstvo države NSK.

Objava Laibach in nov album Spectre originalno objavljena na had blog.

Jaz na koncertu skupine Laibach, ki je potekal v trboveljski elektrarni. Plehmuska, mažoretke, govori in vse ostalo je pričakalo skupino Laibach, ki se je po desetih letih vrnila nazaj v rodne kraje. V kraje, ki so jo pred tem izgnali..

27. septembra 1980 je, istega leta v Trbovljah ustanovljena, skupina Laibach v Delavskem Domu Trbovlje, pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC-a, pripravljala svoj ‘coming out’, svoj prvi pravi javni nastop, svojo večmedijsko akcijo oz. dogodek, ki naj bi se utelesil kot ‘alternativa (uradni, centralistični) slovenski kulturi’ in ki naj bi z brutalnim oz. bruitističnim avantgardnim nastopom dobesedno pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje.

Čeprav je lokalna oblast celotno prireditev prepovedala pred samim odprtjem razstave, in čeprav je od vsega predvidenega Laibachu uspelo izpeljati le nočno akcijo plakatiranja Trbovelj, je bil ta ‘nastop – ki se ni zgodil’ pravzaprav popoln uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih (Mladina, Tribuna, Radio Študent…). Takšno je bilo rojstvo Laibacha v slovensko in jugoslovansko javnost 80 – ih.

Tista leta mojega življenja so bila precej divja in spomin je že malce zbledel. Vendar ne bom pozabil, da smo pred koncertom kadili travo in potem je bilo treba prečiti most nad Savo do vhoda v tovarniško halo. Na mostu sem razmišljal o resonanci, s katero bi lahko truma ljudi, ki je želela Laibach videti v domačem okolju, podrla most! No, še boljše pa je bilo, ko sem prišel do sredine mostu in pogledal “Trbousk raufnk” in sem zagledal džinovski joint iz katerega se je ornk kadilo.

Nisem se dal motiti, ampak sem se ustavil, zaprl eno oko in z roko segel proti njemu. Ups, nekako ga nisem mogel doseči in sem se rajši pridružil množico v halo. Vse je bilo temno in črno. In potem se je začela glasba in takrat sem lahko videl zvok, kako se širi med množico in kako se odbija od sten.

Laibachi oblečeni v svoja črno zelena oblačila so stali na odru in so imeli tako močno karizmo, še posebej zame, mulca pri 16 in še malo, da sem stal brez besed. Koncert je prehitro minil, vendar občutek, da sem jih videl v Trbovljah je bil še dolgo prisoten in prav ponosen sem na to. No, v bistvu gre zahvala Maši in Pavletu, ki sta mene, mulca, vzela s seboj!

Leta 1990 26. december še ni bil praznik, vendar so ga v Trbovljah simbolično obeležili z znamenitim koncertom skupine LAIBACH v trboveljski elektrarni. To je bila tudi edina taka prireditev v čast in slavo temu dogodku v Sloveniji. Obenem pa je bil to tudi prvi koncert skupine LAIBACH v kraju njihovega počela.

V Delavskem domu Trbovlje je 23. septembra 2010 ex predsednik Milan Kučan, s slavnostnim govorom odprl razstavo Laibach Kunst, ob 30-letnici delovanja kultne skupine Laibach. Na otvoritvi so bili med drugim tudi Aleš Gulič, Dragan Živadinov,… in cel kup kandidatov za župana Trbovelj.

Idejni vodja skupine Laibach, Jani Novak, je po tridesetih letih končno odgovoril na mnogokrat zastavljeno vprašanje – ali je skupina Laibach imela svojega človeka v Partiji?
“Da, sedaj lahko končno izdam, da je bil naš peti član Milan Kučan in da smo izredno ponosni na to. Prav tako pa je skupina Laibach del njegove hobotnice!” in s tem požel močan aplavz.

Janez Knez, akademski slikar in od vsega začetka podpornik, tako morali kot materialni in Milan Kučan sta ob tej slovesnosti dobila tudi častno državljanstvo države NSK.

Objava Kje ste bili 26.12.1990 – jaz na koncertu skupine Laibach v Trbovljah originalno objavljena na had blog.

V Delavskem domu Trbovlje je včeraj ex predsednik Milan Kučan, s slavnostnim govorom odprl razstavo Laibach Kunst, ob 30-letnici delovanja kultne skupine Laibach. Na otvoritvi so bili med drugim tudi Aleš Gulič, Dragan Živadinov,… in cel kup kandidatov za župana Trbovelj.

Idejni vodja skupine Laibach, Jani Novak, je po tridesetih letih končno odgovoril na mnogokrat zastavljeno vprašanje – ali je skupina Laibach imela svojega človeka v Partiji?
“Da, sedaj lahko končno izdam, da je bil naš peti član Milan Kučan in da smo izredno ponosni na to. Prav tako pa je skupina Laibach del njegove hobotnice!” in s tem požel močan aplavz.

Janez Knez, akademski slikar in od vsega začetka podpornik, tako morali kot materialni in Milan Kučan sta ob tej slovesnosti dobila tudi častno državljanstvo države NSK.

Sledil je še “live perfomans” skupine Laibach, kjer so uporabili gramofon, ročne gasilke sirene, radio in ustvarili del “noisa”, ki je bil precej prepoznaven za njih v starih časih.

Klik na fotografijo za celotno galerijo Laibach in častni govornik Milan Kučan

Objava Skupina Laibach in častni govornik Milan Kučan v Trbovljah originalno objavljena na had blog.

Te dni bo v Trbovljah in okolici – Kum, potekajo dejavnosti – razstava, simpozij in koncerti Ausstellung Laibach Kunst 1980 – 2010 – Rdeči revirji + Črn križ, ki zaznamujejo 30 let obstoja in delovanja skupine Laibach, ki je pustila velik pečat tako na domačih tleh, kot tudi v tujini.

Samo delček iz napovedi, oz. iz zgodovine skupine Laibach, ki je mogoče kdo ne pozna:

27. septembra 1980 je, istega leta v Trbovljah ustanovljena, skupina Laibach v Delavskem Domu Trbovlje, pod pokroviteljstvom ljubljanskega ŠKUC-a, pripravljala svoj ‘coming out’, svoj prvi pravi javni nastop, svojo večmedijsko akcijo oz. dogodek, ki naj bi se utelesil kot ‘alternativa (uradni, centralistični) slovenski kulturi’ in ki naj bi z brutalnim oz. bruitističnim avantgardnim nastopom dobesedno pretresel ter predramil takrat še precej s ‘socrealizmom’ prepojene in s provincializmom uspavane Rdeče Revirje.

Enodnevni Blitzkrieg je bil koncipiran kot plakatna akcija (plakatiranje Trbovelj), kot koncert anarho-industrijske glasbe (skupine Laibach, Kaos, Berlinski zid…) in kot razstava slik, kolažev, grafik in kratkih filmov (Ausstellung Laibach Kunst).

Čeprav je lokalna oblast celotno prireditev prepovedala pred samim odprtjem razstave, in čeprav je od vsega predvidenega Laibachu uspelo izpeljati le nočno akcijo plakatiranja Trbovelj, je bil ta ‘nastop – ki se ni zgodil’ pravzaprav popoln uspeh, saj je prepoved sprožila vrsto polemičnih reakcij v takratni prebujajoči se slovenski civilni družbi in v nekaterih tiskanih in radijskih medijih (Mladina, Tribuna, Radio Študent…). Takšno je bilo rojstvo Laibacha v slovensko in jugoslovansko javnost 80 – ih.

Te dni bo drugače. Današnji častni govornik bo bivši predsednik Milan Kučan in vse skupaj bo spremljalo precej zanimivih dejavnosti – vabilo na prireditev!

Sam se skupine Laibach zelo dobro (ups, megleno) spomnim iz leta 1992 (upam, da je prava letnica?), ko sem bil v tretjem letniku srednje šole in so se vrnili na domače ozemlje. Koncert je bil v tovarniški hali Termoelektrarne Trbovlje in na železniški postaji v Trbovljah jih je pričakala “pleh muska”!

Tista leta mojega življenja so bila precej divja in spomin je že malce zbledel. Vendar ne bom pozabil, da smo pred koncertom kadili travo in potem je bilo treba prečiti most nad Savo do vhoda v tovarniško halo. Na mostu sem razmišljal o resonanci, s katero bi lahko truma ljudi, ki je želela Laibach videti v domačem okolju, podrla most! No, še boljše pa je bilo, ko sem prišel do sredine mostu in pogledal “Trbousk raufnk” in sem zagledal džinovski joint iz katerega se je ornk kadilo.

Nisem se dal motiti, ampak sem se ustavil, zaprl eno oko in z roko segel proti njemu. Ups, nekako ga nisem mogel doseči in sem se rajši pridružil množico v halo. Vse je bilo temno in črno. In potem se je začela glasba in takrat sem lahko videl zvok, kako se širi med množico in kako se odbija od sten.

Laibachi oblečeni v svoja črno zelena oblačila so stali na odru in so imeli tako močno karizmo, še posebej zame, mulca pri 16 in še malo, da sem stal brez besed. Koncert je prehitro minil, vendar občutek, da sem jih videl v Trbovljah je bil še dolgo prisoten in prav ponosen sem na to. No, v bistvu gre zahvala Maši in Pavletu, ki sta mene, mulca, vzela s seboj!

Pa še en komad, ki ga izvajajo, ki mi je hudo pri srcu:
Laibach – Mama Leone

Objava Laibach – 30 let kasneje v Trbovljah – Ausstellung Laibach Kunst 1980 – 2010 originalno objavljena na had blog.

Čestitke vsem, ki praznujejo materinski dan! Lani in predlani sem se spraševal o smislu materinskega dne.

Tokrat ne bom težil, ampak rajši “podarjam pesem” – Laibach – Mama Leone!

Objava Čestitkam za materinski dan – Laibach – Mama Leone originalno objavljena na had blog.